The Abelard Sanction

Ena od prednosti mojega bloga je, da res lahko napišem karkoli. Banda se potem itak prepucava med seboj. Ali pa me zatira :) Vse kar potrebujejo je samo nova objava.

Z rahlo zamudo se lotevam dejstva, da je the tabla dobila nagrado za najboljšo skupnost na našem področju (v materialni obliki sem jo dobil pa direktno jaz, pač eno od tistih pisanih majčk, ki niso šle v promet, tako kot si je biznismen zamislil - raje mislim, da sem jo dobil za nagrado kot pa za podkupnino).

To je na neki način ironija. Tabla ni skupnost. Tabla je prostor - vsaj na začetku je bila prostor, kjer smo delovali posamezniki, ki smo delali s svojo glavo .. zdaj je pa še vedno prostor, z naraščanjem števila članov se je samo zmanjšalo število samostojnih posameznikov, zdaj so vsi predstavniki nekih interesnih skupnosti. Pa to ni problem.
Še vedno je prostor, kjer se - na srečo - srečujemo različni ljudje. Nekateri so sposobni pogovora in izmenjave mnenj z "neznanci", nekateri pa samo s "prijatelji".
Vendar se vse izravna s količino in slika ni tako porazna.

Ok - itak veste, da se jaz redkokdaj strinjam z mnenjem drugih.
Če bi se pa, bi se moral pa vprašati - in katera je najslabša ?
Ali bi moral napisati "najslabša" ??
Ker nismo skupnost je vse, kar se omenja podvrženo kritični presoji v večini primerov.
Obstaja pa precej pravih skupnosti, ki so jih ustanovili prijatelji.

Najprej je vse v redu, ker so skupaj samo sorodne duše .. dokler se ne pojavi malo preveč neznancev s katerimi niso pripravljeni deliti vsega. Potem pa ni več tako, aktivnost zamre in spet se išče nova skupnost izbranih & sorodnih duš.

Facebook je ekstremen primer. Vse kar se pokaže na Facebooku je podvrženo prijateljskemu trepljanju, kakršnakoli kritičnost je izključena.
Kar je zanimivo -vse te skupnosti so sestavljene iz istih ljudi kot forumi - in vendar je na forumu kritičnost norma - na facebooku pa odsotnost te iste tudi norma.

Zato je logično, da tisti, ki iščejo samo aplavz ali trepljanje ,bravo, super, lepo, selijo svojo aktivnost na FB.
O tem bi znali povedati tisti, ki so naredili popoln lok med recimo temu štirimi skupnostmi, ki so obstajale v zadnjih desetih letih. Aja, popoln lok je vrnitev na kraj zločina :)

Paradoksov in ironije seveda ne manjka. Je npr. ena skupinica jezdecev.
En član te skupine ne objavlja podrobnosti svojih podvigov na tabli - ker je dogovor te iste skupine, da se to ne počne.

He he - drugi član na FB pa to objavlja , še “vroče” - in vse podrobnosti redno sporoča tem istim (saj je povezano omrežje prijateljevih prijateljev toliko narastlo), ki jim na forumu ne želijo "nič povedati".
Še več - sporoča večjemu krogu ljudi, kot bi jih dosegel na tabli.
Torej ne gre za "ne povedati" .. resnična želja je povedati brez neprijetnih vprašanj, ki bi sledila - ker na FB je prijaznost vgrajena serijsko.
Pa seveda tudi malo sebičnosti : povedati samo "svojim", ne pa nekim neznancem.

In kakšno povezavo ima naslov s to temo ?

Kratka obnova : je bil enkrat en Abelard, zatreskal se je v eno Heloiso, pa se ne bi smel, pa ji je froca naredu, pa je njen stric popenil, pa je mal bežal pa je mislil da je našel varno zatočišče pa so ga dobili in ga razjajčili. Dosmrtno. In živel in trpel je še dolgo.
Tolk o Abelardu – ta pravemu.

Skoraj tako dobro obnovo zgodbe, kot sem jo jaz napisal je uporabil neki David Morell (nikoli slišali? njegovi junaki so že v ljudskem izročilu) za osnovo svoje zgodbe The Abelard Sanction.
Da je naslov ene njegove knjige Bratovščina Noči in Megle je samo naključje. Ne govorim o njih.
In kot je en kritik napisal : Would you believe that all the spies in the world have gotten together to establish certain ""safe houses""--where any agent can be safe from anybody, including a sworn enemy? Well, even if you buy that premise (we didn't for a second), ... in tudi jaz nisem :)

Za lase privlečen konstrukt, da je možno, da agentje, ki so tik pred tem, da jih druga stran dotolče , da zaradi svojega dela postanejo živčne razvaline ali vroče tarče, skratka dogovor naj bi kao bil, da obstaja nekaj počivališč, “svetih” ozemelj, kjer se ne sme biti žleht.
Varno zavetišče za bad guys. Naj bi bilo nemogoče, dokler se ni pojavil Facebook.
Seveda je pa notri tako kot v vseh skrivališčih - dolgočasno.
Dolgčas si krajšajo z vsem mogočim, nekateri so postali zavzeti kmetovalci, FB pa borza kmetijskih orodij ter živali..tipičen oglas skrivača se glasi : potrebujem še 7 podkev, 4 opeke, 3 uzde, 1 ovco, dve kravi, imam pa odveč ...(uporabljeno z dovoljenjem, avtorica D.H.)

V knjigi naj bi bilo to krito z Abelardovo pogodbo. Vse dokler ne izstopiš .)
Pa ni funkcioniralo, tako tudi tu ne bo.
Verižno vključevanje prijateljev ima za posledico povečevanje "ostalih" spremljevalcev.
In iz dosedanje prakse vem, da takoj ko se pojavi neko kritično število sicer neznanih znancev se beg v novo spletno skupnost ponovi.

Prednost delovanja na "sovražnem" ozemlju vidim v držanju "pokonci", kritičnost ostalih pa kot zaščito pred pisanjem banalnosti.
In seveda - čutila ne otopijo, prav tako zavest, da moraš stalno paziti hrbet.

Pa izkoriščam priložnost, da opomnem Žigo da je niz objav z "The" v naslovu malo opustil.
Jaz jih imam pa ziljon v rezervi ..