Lahke vilice z 150mm ali več hoda, tacky gume, 200 mm rotorji in ne preveč težka kolesa, vse to je pripomoglo, da je ravnotežje med vožnjo/nevožnjo postalo postranskega pomena.
Namreč nošnja kolesa v hrib je s tem postal samo sestavni element iskanja višje vrednosti ture .. in ne tako kot pri cestnih kolesarjih, kjer je "stopit dol" prava sramota. Ko sem začel vozit hujše vzpone v okolici je bilo prvo vprašanje "in kolikokrat si stopil dol". Ko sem to po pravici povedal so me skoraj izobčili :)
Ok. Ne skoraj. Nikoli več nisem prišel blizu cestarjev.
In vendar .. tudi pri gorskem kolesarstvu obstaja "sramota".
Sprejemljivo je, da se voziš gor, da se voziš dol, tudi če na težkem detajlu stopiš dol ni sramota ... da bi se pa po ravnem vozil je pa "sramota". Pritiskanje pedal, da bi premagal horizontalno razdaljo je nezaželjeno, napaka, blasfemija.
Torej redefinicija vsekakor je potrebna. En korak v drugačno smer je Bergmonch .. vendar zaradi majhnih koles ni najbolj primeren za vse terene.
Preostane samo ena rešitev : z gorskega kolesa odstraniti verigo,zadnje zobnike in zadnji menjalnik. Gonilke in pedala , to je še potrebno, ravnotežje pa te zadeve.
Tako bo postalo povsem normalno, da se po ravnem ne voziš, da nosiš kolo navzgor, za dol pa .. iskalo se bo nove vozne linije, nove poti .. in vse bo v najlepšem redu.
Seveda pa je tudi za ravninske ture rešitev. Ironično : če tura vsebuja določen odstotek nebajkabilnosti potem se tudi ravnina "prizna" , kot sestavni, "kvalitetni" del ture.
Kjer je tura sestavljena "samo" iz obračanja pedal, tehnična zahtevnost pa bolj tko- tko jo rešuje okolje in pa relativno visok odstotek nevoznosti.
Kot rečeno, je ironija, vendar je nebajkabilnost višja vrednost v turi, če ostalega manjka.
Npr. tale - prvič sem zasledil, da je nebajkabilnost sestavni del podatkov .
O Iditarod pa boljš da ne rečem nič, tam kolesa pretežno rinejo, kar je seveda en nivo pod nošenjem kolesa :)
Ravnina
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
29 komentarjev:
To da so te cestarji spraševali kolikokrat si stopil dol, pomeni samo to, da niso bili cestarji. Tapravim cestarjem to sploh na pamet ne pade. Tapravi cestar te bo vprašal po času, pulzu, v zadnjih časih še po wattih.
Pa seveda kolko težke hitre zapenjalce imaš.
Najbrž so bili na trekingih?
Mislim da si nekaj pomešal, tako se mogoče tapravi s tapravimi pogovarjajo :)
Res je pa da sem enkrat bil malo zlopamtila : enemu sem na podobno vprašanje odgovoril - jaz sem se pripeljal za teboj gor .. dej se še ti za menoj dol :)
Moje mnenje.
Zmotno je razmišljanje da nošnja 'zviša vrednost ture'. Ti pa 'razširi obzorje'. Kolko hoče pa imet kdo široko obzorje je pa stvar posameznika.
Vem, to je težko razumet če tega ne počneš .. in se v te tudi ne 'najdeš' ..
Zame osebno je novo(!) odpeljana 'povprečna' tura več vredna kot 'zelo dobra', ki je bila že žnj-krat odpeljana. Seveda pa ne garantiram da bo bila zaradi 'novosti' dolgo časa tako visoko rangirana :))))
Btw. v moji 'D beležki' je vedno zabeležen čas (ali pa zgolj zaznamek) nebajkabilnosti/nošnje na turi. Te zanima podatek za '09? :)))))
Glede ravnine ... ni sramotna .. je pa čimpreje za pozabit :))
Na njej se pač nič ne dogaja. Razen če je to kakšno ravninsko prečenje po visokogorski singli :)
Ampak šalo na stran. Mislim da se vsi strinjamo, da se je zelo težko ukvarjat z gorskim kolesarjenjem po ravninah. Povdarjam --> z gorskim kolesarjenjem ... in ne s kolesarjenjem v gorskem okolju. Torej z ravnino ni nič narobe, pravzaprav je lahko tudi zelo zaželjena, če je to sestavni del ture ki se jo mora krožno zaključit.
Bolj sem mislil na to, da je "ravnina" pandam "dol stopit" na cestni sceni.
Za cestne fure je značilno, da se jih vozi brez zaustavljanja. Tudi vzpone vozijo tako, da se na vrhu samo obrnejo, zaustavljanje v koči, da se popije pivo je že dekadenca :)
Ja, kar zadeva pa nošenje, res več ne počnem tega. Še vsa nošenja, ki sem jih opravil so bila navzdol .. in vsaj za tri si ti zaslužen :)
:)))
Tomo, ti se pa na te cestne zadeve slabo spoznaš. Za cestne ture je značilno, da se gre nekam neki spit. Recimo Ljubljančani grejo čez Trebeljevo, obvezno kofe v Zavrstniku in potem nazaj. Dolska runda, kot najbolj zloglasna cestarska (si drznem rečt cestarska nirvana?) ima na koncu obvezen postanek v pivnici nekje pri Domžalah.
pravi cestar.press
Dolska ?? Saj si sam napisal "na koncu" ..
Dokler pa ni konec se pa ignorirajo rdeče na semaforjih ...
Sej bi se na Kandršah tud ustavli, pa ni nobene gostilne s teraso :-)))
To je runda, normalno da se vmes ne ustavlja (razen na semaforjih po tanovem) nobenga se ne čaka itd...
Dolsko sem dal samo za najbolj skrajen primer. Tudi na najbolj ekstremni obliki cestarjenja se na koncu usedejo na terasi.
Ostale, manj ekstremne pojavne oblike so pa še toliko bolj ...
Bom nehal o cestarjih.
no, da se vmešam v 'cestarsko' debato .. :))
Osebno nisem nikdar prakticiral piva sredi ture (na koči po končanem vzponu). Načeloma tega ne odobravam, ker vem kaj me še čaka da pribezljam dol v dolino ...
Enako mislim da je pri specialkarjih .. tukaj jim dam prav :)))
Dokler delo ni končano ... ni zajebancije :)))
@Žiga : ti že grozijo ?
Zakaj, sej jih branim.
Hočem napisat komentar pa ga ne morem, ker ne vem kaj si sploh hotel povedat.
Da je ravnina sramotna? A kritiziraš nošenje na turah, razmerje vožnja/nevožnja? Je govora o "izkrivljenih" pojmih kaj dobra tura je, je to reklama za bergamont?
Kaj človek...KAJ?!
Očitno bom moral naredit popravca :)
Izhajal sem iz "dol stopit" - ki je v cestnem kolesarstvu "sramota".
Poskusil sem poiskati, kaj bi bilo temu ustrezno v gorskem pa ni tako enostavno : stari rek "če se nisi gor pripeljal, se tud dol ne smeš" ne drži več - ker ravno nošenje omogoča, da se lahko na ta način spraviš tja od koder se z ustreznim znanjem in opremo pripelješ dol. Pa tudi precej težjih poti je takšnih, ki jih izvajalci podobne filozofije uničujejo - lahka kolesa z lahkimi ozkimi gumami te spravijo brez rinjenja ali nošenja "gor", kjer potem z vožnjo dol delaš samo svinjarijo.
Po drugi strani pa nekatere ture - povsem nezahtevne - dela "dobre" pokrajina, pridih nevarnosti ali pa že samo vožnja po stotih lužah - naša najbolj slavna "ravnina" je Dragonja.
Na kratko : nošenje in rinjenje je smiselno. Samo vožnja po ravnem ne :)
Opa, tole pa ne bo držalo.
Itak. Sej sploh ne ve kaj hoče povedat. A ne vidiš da kar neki bluzi.
Sta dogovorjena ?
Kot da sva že kdaj bila.
Dinamik duo taktika? Ko nimaš nič za povedat v obrambo, napadeš naju?
postavil sem vprašaj
Sam če sta enakega mnenja je očitno čas za dodaten tag ba blogu :)
Ne vem kaj kadiš, ampak "staf" je očitno iz etiopije
Južna Amerika.
Kot si omenil, zapis ima nekaj konstrukcijskih napak. Prva je ta, da se ime gorsko kolo enostavno ne dopade s pojmom ravnina :)
Druga je Bergmonch, ne bi mogel izbrati bolj nesrečne slike - po terenu na fotki se v obe smeri udobno pripelješ praktično z vsakim gorcem. Je sicer fino, da se razmišlja izven okvirjev, toda tudi njihov promo video me je pustil precej ravnodušnega glede uporabnosti.
Glede ravnine je Depra dal dobro iztočnico - če je to ravnina za dostop do hriba, definitivno ni tako zanimivo kot ravnina nad gozdno mejo, po možnosti na singli. Pa še mehke gume se po cesti noro hitro obrabijo :-)
En zanimiv zapis ima tudi Lee: http://www.leelikesbikes.com/embracing-pedaling-as-a-skill.html (btw, maja izide prenovljena izdaja njegove knjige)
Meni osebno je tudi vrlina gor se pripeljati čim dlje, do koder pač gre. Če je namesto ceste tudi opcija terena, še toliko bolje.
Šele potem, ko ostala sredstva odpovejo, pride na vrsto odrešujoča nošnja :-)
"Kolikokrat si dol stopil?"
Ja, enkrat samkrat, ko sem čakal kolega in nekje na pol čakanja, ko sem se obračal, da bi videl, kje je zamudnik, sem se zvrnil dol s ceste in se ustavil serpentino nižje.
Cestak, Jezersko, pedala na košarco, kjer ne moreš izpeti noge...
...ampak ta zapis ima samo "zgodovinsko" vrednost.
Bom pokomentiral samo odstavek, ki se navezuje na naslov, ker mi skupna poanta te objave ni najbolj jasna.
Torej, če grem iz Nadgorice na Krim z biciklom je to bogokletno dejanje, ker se nisem usedel v avto in se peljal do vznožja hriba?
Al pa Čaven naprimer?
Meni osebno niso všeč fure, ki se začnejo takoj v klanec. Ne samo, da mi niso všeč - dolgoročno so zelo škodljive in se jih izogibam. (Ne bom zdaj razpredal zakaj je tako, ker upam da vsi razen ene to veste)
Meni je ravnina bistvena na začetku fure. Če je le možno planiram furo tako, da vsebuje 30-40 minut "ravnine".
Pusi.
Tapravi cestarji...
hehe
Če obstaja (in se uporablja) tak izraz, potem verjetno obstaja tudi izraz za taprave gorske kolesarje.
Se jim mogoče reče:
Tapravi turaši?
A so to tisti?
Odgovor na tvoje vprašanje je --> HaaaardKoooor!!! :)))
Hmmm ... Janez ... ni čudno da nimaš cajta za na bajk ... sej porabiš časovno pol ture da se ogreješ/razpelješ :-))))
Drugače pa ... glede 'ogrevanja' ..
Mislim da ni nič narobe če se začne s klancem. Kje pa piše da moraš gonit 'na trdo'? Pri takih 'pusi' prenosih, ki so sedaj zelo ''in'' ... se šele v +10% klanec začneš ogrevat :)
true, true.. ;)
Ja, s to ravnino je križ. Kot rečeno - bom napisal popravca ob priliki :)
Kolikšen križ je ravnina ali že sama misel na cesto hudim gorskim kolesarjem mogoče pove del poročila , ki mi ga je en frend poslal po dirki :
.... pravzaprav sem bil med dirko tako dober, da me razen samega sebe ni mogel nihce premagati. Vodil od starta do cilja, nato pa po zadnjem vzponu ob kobacanju na kolo poletel preko belance in M. prepustil zmago. Prva nagrada so bile slick gume - torej me je najbrz Freud vrgel s kolesa :)
Že samo poročilo bi bila dobra tema za kakšen zapis.
Definitivno je nekaj v tem :)
Objavite komentar