Skoraj epska tura

Tale tura sicer ni bila nič posebnega, vendar, da bi Janeza lažje reaktiviral sem mu obljubil, da bom dal izčrpno poročilo na blog vsakič, ko kaj odfurava skupaj.
Da mu bom pel hvalo in ga koval v zvezde je pa tud samoumevno.

Torej, dogovorjena sva bila ob osmih zjutraj v Vipavi. Ker pa vem da ga v dobro voljo spravi vsaka priložnost, da me kritizira, sem takoj naredil manjšo sabotažo.
Odrinil sem šele ob osmih :)

Pa nisem imel srca, da ga pustim čakat in sem mu to pravočasno sporočil. Baje je v tem času dva projekta dokončal. Pa jamra da nima dovolj časa.

GPS, zemljevid ? Bah, zakaj bi to vlačil, saj je Janezov TM, da v vseh možnih različicah natisne zemljevid ture. Itak je pa izvedenec za to polovico Slovenije.

In se lepo dobiva pred eno picerijo v Vipavi. Prva ugotovitev : tudi on se je zanašal name, brez zemljevida je bil. Da bi bilo izhodišče še boljše je pozabil hlače.
Na srečo je bil v nekih prostočasnih hlačah, komedija bi bila če bi prišel s kakšnega sestanka s stranko, ki bi jo želel impresionirati :) .. (ne ne, ne bi bila, v priboru imam nož ... )
Sicer sva imela skico turo itak v glavi - en teden priprav na turo ne ostane brez posledic in vendar sva postavila najin firbec na preizkušnjo - in podlegla ko sva videla neke oznake, ki so vodile proč od ceste.
Pozneje sva zvedela da so namenjene gorskim tekačem. Je pa v bistvu bližnjica do plezališča Bela.
Tu sva srečala možakarja, ki je obnavljal eno staro hišo in je bil pripravljen za več pogovora, kot pa samo “ta pot vodi do te hiše in nikamor več”. In ko se mu je zazdelo da sva nevedna Ljubljančana naju je seznanil z nekaj zanimivi dejstvi, zajel je obdobje od Oglejskih škofov do Napoleona. Janez mu je dal hudo kontro z Langobardi in Turki.
Vmes sva rešila problem manjkajočih zemljevidov - nekaj posnetkov panoja na katerem je bil dober zemljevid je rešilo ta problem.


No potem sva nabijala v klanec po najdaljšem možnem dostopu. Pri enih klopci, ko sva izkoristila priložnost za senco opaziva kolesarja, ki je nabijal v klanec - resna konkurenca Žigatu bi bil :) Na mojo opazko “ejga, goniš kot da je do vrha samo še en meter” je odvrnil, he he vem za vsak meter. No takšne se pa splača zaslišati. Mimogrede je s pogledom ošvrknil najina kolesa in se pohvalil, da ima on gorca za samo 300 € - itak da sva mu morala povedat da ni važno kolo , važen je jezdec in po končanih pohvalah smo bili pripravljeni za pogovor. Ne vem pa, ali smem kaj več napisati kot to, da se s kolesom vozi gor zato da prešteje koze in konje in se vrne nazaj v dolino :)

Potem sva nekako prišla do Abrama. Tam je bil en kup Italijanov in en kup njihovih pamžev. Takšnih malih teroristov. Ta starim nisem zavidal, čeprav so se oni z avtomobili gor pripeljali.

Tu sem dobil idejo za svoj naslednji “big project”; namreč niso imeli radlerja ,mešanico smo dogovorili, vendar ostaja ogromno opcij odprtih, se lotim DIY radler ob prvi primerni priložnosti.

Janeza sem ob točenju fante vprašal če je za bratsko delitev pa je bil bolj zato da vsak dobi polovico.


In kljub temu da slika laže, res sem mu dal pol, samo v mojem kriglu je bilo več ledu, častna.
Potem, ko sva opravilo hidriranje sva se spravila še do vrha, tam končno dobila pravega radlerja, meni je celo uspelo dobiti nekaj kar sem neuspešno iskal v bolj civilizarenem okolju, tistega z grenivko. Pa še to ker je Janez žrtvoval svojega. Hvala Janez. Drugo hidriranje je dokončno poskrbelo za stabilizacijo teles .. sledil je samo še spust nazaj dol.


Pretežno lepo, le en odsek je bil prava je*a. Na koncu si je Janez privoščil še hud faux pas .. brez čelade je opravil zaključni del.
Pa nisem zlopamtilo, video je samo tu viden, ne bom ga dal na fejsbuk :)






Super turca, jaz sem sicer fasal snejka .. hecno, ko pride tak odsek si vedno rečem ; Tomo počasi da ne boš ob zračnico .. pa vedno popustim skušnjavi. Sicer pa še ena turca brez škode v koži ali drugem materialu.

Vsako turo izkoristim tudi za kaj "dodatnega", tokrat se ni izšlo. Sem pozabil, da si moram ogledati kako se vozi skozi rondo, pa klinc, ta ovinek sem pozabil narediti. Bo že kdaj priložnost.

15 komentarjev:

Maja pravi ...

Ej, dej naj še Janez odpre blog, če se že tok rad pojavlja v medijih. Ja, ja, ja!! Potem bomo imel že pravi mali internetni kotiček. :)

Obala pravi ...

Tomo, Tomo,....dobivam občutek, da na vsako turo hodiš nepripravljen. :)
Zamude, pomankljiva oprema,....
Ne morem si predstavljatm, kako epska tura bi šele bila, če bi sledil kakšnemu planu ali zemljevidu.

Šalo na stran....čeprav sem bil par dni pred vama, mi je kar malo žal, da nisem mogel z vama.

A domačo živalco pri Abramu pa se nista slikala?

In tako smo mi uživali prejšnjo nedeljo: http://vimeo.com/13181863

Tomo pravi ...

Sej o tem smo že Tomi; navadna tura gor-dol, na kateri se nič ne "zgodi" nima mesta na tem blogu. Mora biti drama, kri, lom kosti ali materiala, slabo vreme ali pa vsaj Janez :)

Maja pravi ...

In če se nič od tega ne zgodi, si Tomo stvar pač izmisli. RumeniTisk.press

Janez pravi ...

Res je bila skoraj epska tura :)
Ker sva oba prišla brez kart, se je do panoja pred Sanaborjem nabralo že skoraj tisoč višincev tolikokrat sva zašla :D
Do Abrama sva zaradi dve in pol urne zamude, kolesarila po največji vročini. Skoraj sem gagnil! Tomo je večkrat pogledoval, kam bi lahko odvrgel moje truplo, pa ni bilo nikjer prave šanse, očitno je bilo preveč prometa. Vmes se je našel še nek model, ki je gor po največjem klancu prigonil, kot da gre navzdol in s parimi besedami obema ubil vso motivacijo. Komaj sva se privlekla do kmečkega turizma. Po okrepčilu je šlo lažje in tik tak sva bila na vrhu Pleše....

Za popestritev je definitivno poskrbel možakar v soteski Bele. In pomojem se taka snidenja ne dogajajo kar tako slučajno. Ko naju je zagledal, so se mu usta raztegnila v polni raztežaj in nekako se je dalo razbrati, da nama bo 20 minut lajfa napolnil z lokalnimi podatki o vseh stezah in še čem.. :D

Vsaj kar se mene tiče, je bila hard fura, kar pa mi je bilo jasno že dan prej, ko sem izvedel, da bova vozila tomijevo varianto.

Tomo pravi ...

Tomi, tvoj track sva itak vtaknila v glavo, tako da je prav prišel. Sem ti hotel še razložiti kaj je "narobe" v tvojem dojemanju epske ture, pa je vredno samostojne objave :)
Janez, hvala za fotke.

Maja pravi ...

...ki so kje?

Tomo pravi ...

Kje .. moje pri njem, njegove pri meni .. nekaj jih je pa v albumu :)

Anonimni pravi ...

Mene zanimajo samo tisti podatki ki ste si jih uspeli zapomniti v 20min.
Je kaj uporabnega? :-)

Depresija pravi ...

jst sem bil.

Tomo pravi ...

Itak da si nezgrešljiv.

Takole bomo naredili; usedli se bomo za mizo, razprli dober zemljevid, ti boš kazal jaz bom pa kimal kaj mi je znano in kaj ne :)

Uporabnost je težko oceniti. Recimo pa, da je informacija, kje je bil pred 100 leti bordel, definitivno neuporabna.

Depresija pravi ...

Upam da ne bo to isti zemljevid ki sta ga imela z Janezom na tej turi :-)))

btw. Zgubil sem redečo nit ...
Bordel bo glavna tema ko se bomo vsedli za mizo?
KUL!

Tomo pravi ...

Vidiš ravno to je rdeča nit : določene informacije imajo vrednost samo ob določenem času :)
Včasih je sicer težko oceniti kdaj zastarajo, vendar 100 let je zagotovo dovolj :)

Maja pravi ...

Očitno nekatere stvari nikoli ne zastarajo. :)

Janez pravi ...

Ne zastarajo, ker so v kontekstu.
Možakar iz Bele je opis okoliških stez orisal še z namenom posamezne poti skozi čas in rodoslovnim podatkom hiš oz. naselbin kamor pot vodi.
Na koncu smo zadružno prišli do zaključka, da je bilo zahodno in SZ pobočje Nanosa precej vesel kraj že od Rimljanov dalje, da Francozov sploh ne omenjamo.