Zadnja letošnja

Ah, tale blog, ki je namenjen predvsem zapisom o stvareh, ki so šle narobe - ne bo mi zmanjkalo materiala.


Nekaj prijateljev je že vedelo, da je nedelja 2.novembra moj zadnji aktivni dan v tem letu. Na ta dan sem si privoščil malo robotožja - opravil peš prečenje skoraj celotnega kraškega roba, po končani turi pa še pri Tomiju obdeloval spomine na vse ture na tistem koncu in mogoce je zato Tomi prišel na idejo o prečenju s kolesom.

Ko je dal povabilo za turo 16.novembra me je malo premamilo. Vreme je delovalo obetavno, zdelo se mi je da po prvem posegu moje okrevanje fino napreduje.
Ker se imam še vedno bolj za kolesarja se mi je zdelo prav primerno, da zaključim leto na kolesu.



Pa je šlo vse narobe.
Najprej družba : vajen sem kolesariti zadaj v čvekalnem tempu.
Zadnji je bil Tomaž, ki mu je žurka prejšnji dan očitno škodila.
Na Črnem Kalu je odpadel.
Vmes se je pojavila pekoča bolečina na zaceljenem rezu.
Lokalni analgetik, ki se nanaša z gazo je popustil. Naj bi sicer držal 6 ur, verjetno zaradi preveč popite vode, sline in podobnega ( u mater .. šnopc sem pil) - učinek je popustil.
Bolelo je ko sto hudičev.
Tomiju sem omenil da moram dobit zdravilo na hitro in da bom prekinil.
Pa me očitno ni razumel - očitno nisem bil dovolj jasen in je mislil pač da bom kar nekaj vzel iz nahrbtnika. Vračam se nazaj, slišim melodijo z GSM.
Kliknem answer - in mobi se zaklene. Na nobeno kombinacijo tipk se ne odpre.
Vzamem ven baterijo in jo dam nazaj. Brez uspeha. Keyboard lock še vedno.
Ponovim, le da počakam deset minut pred vračanjem baterije. Uspeh. In priletijo SMS-u z obvestili o zgrešenih klicih.Pokličem Tomija. Niti predstavljal si nisem, da zgoraj poteka lov za pobeglim kolesarjem.

Dol se spustim do Zazida, in potem spust v Zanigrad.
Malo kasneje me dohiti še trojica (Sajmon, Skrt in Aleš), ki se je odločila skrajšati turo.
Ne vem kakšnega so me videli. Verjetno sem deloval precej čudno z eno roko na goflji.

Zdirjam do avta in si pripravim oblogo. Zadremam za nekaj časa.
Potem zberem korajžo da pogledam oblogo.
Nič krvi gor. Uff.

Ni komentarjev: