Odpiranje sezone trapastih tur

V nedeljo sva z Majo prevozila cca 100 km in naredila nekaj več kot 1000 višincev :)
Priznam, da prevozim trapasto turo ne potrebujem suflerja. Kljub temu, prva letošnja ni v celoti zrasla na mojem zeljniku.
Mojo zloglasno prijateljico je pičilo, da je njeno kolo preveč fino za blato, ki ga je te dni polno vsepovsod.
In ker si z svojim novim idolom deli slogan "Sovražim blato!" je imela dodaten izgovor.
Kaj storiti ?
Seveda je vedno opcija, da se človek (ali ženska) zapelje po asfaltu, gre samo za vprašanje motiva in volje.
Meni je zahinavil oni moj drugi navidezni prijatelj in kar naenkrat sem brez prave ideje za dobro turo ostal tudi sam.
Med pogovorom o možnih opcijah sva se z Majo dogovorila : poizkusiva 100km, vsaj 1000 vm in striktno brez blata, makadam in asfalt, vsak na svojem koncu in po končani turi si izmenjava podatke iz GPS-a.
Še med dogovarjanjem o pogojih za to turco pa sem uletel v dodatno kombinacijo : Žiga se je odzval na mojo malo provokacijo s katero sem želel enega gospoda, ki je čez zimo nabral malo več kilogramov (če je dezinformacija se opravičujem) spraviti v "javnost". In potihem računal, da bo v tem primeru trasa bolj "prijazna".
Vendar se je gospod T.G. izmuznil. Bralci določene revije bodo še vedno lahko uživali v člankih, ki razlagajo, kako je odraslim, zaposlenim osebam težko pridet do časa za kolesarjenje in da ni nič narobe če poležavajo na kavču. Sem pa zaradi vključitve litijskega ovinka moral izločiti vzpon na Kum ali vsaj Podkum s katerim bi poceni prišel do višincev in potem še bolj poceni nabiral potrebne kilometre.

Turco sem začel ob devetih zjutraj in se na izi zapeljal do Šmartnega. Privoščil sem si kavico, ker pa sem bil prezgoden sem si omislil še turistični krog po mestu - je pač eno tistih mest, skozi katera sem šel miljonkrat, še večkrat pa mimo.

Najbolj hecna ugotovitev je bila naslednja: pred postankom sem bil prepričan, da bo težko najti gostilno, če pa jo že najdem, ne bo odprta. Napačno. Vrstni red stavb v mestu je v bistvu takšen : hiša, gostilna, hiša, gostilna .. no ja kakšna cvetličarna in cerkev se še najde, da pokvari vrstni red.
Točni Žiga me je poklical še med kroženjem. Čakala sta me pri baru iz katerega sem zbežal, da se ne zapijem med čakanjem, sem pač prehitro prišel.
Z Žigom sva se prvič srečala v živo; na srečo je eden od tistih, ki so tudi v živo takšni kot na netu : vedno skuliran in zanimiv sogovornik. Je pa govorice, da sem jaz član eskadrona modne policije vzel resno in se pojavil v kostumu za film Men in black.

In Cultko :) vzorčni XC kolesar - s kolesom vred ima 50 kg. Kadar je veliko blata na gumah.




Kljub temu da sem še pred začetkom ture napovedal, "če ugotovim da sem se znašel na treningu XC bande bom spi**il", nisem tega naredil. Zato, ker je tudi Žiga mojster zavajanja.
Kar citiram : na gor je vse makedam in asfalt, na dol pa singletine odhod po želji, npr. ob 11h.
In smo se odpravili v Žigov peskovnik, ob prvi priložnosti zapustili cesto in zavili na lepo singlo, skoraj malo prestrmo zame, hitro sem prišel v prosti pad, potem pa še zajahal eno mičkeno smrekco. Ah, kljub temu da vodijo do začetka spusta "makadam in asfalt", sta fanta ubrala strm, zelo strm kolovoz in na trenutke malo blaten. Tako blaten, da bi lahko tam snemali film Pošast iz močvirja. Strmina mi je pa pobrala kar nekaj moči tako da sem del poti pregural. Spust je bil pa čista eleganca. Singla, suha kot poper. Edit: Žiga je priznal, da sem uletel na trening klik!

Samo na enem mestu je tekoč spust prekinilo podrto drevo - tam bo vse dokler Žiga ne najde primeren prostor za večjo žago.

Trenutno ima takšno.



Na koncu spusta je Cultko šel delat nekakšen interval, midva pa naj bi si ogledala še kos dobrega terena. Pa naju je blato prepričalo, da namesto prebijanja skozi močvirje rajši uničiva kakšno pivce. Kar sva tudi storila. Škoda da je bilo vreme predobro; tudi daljši pogovor ob pivu bi se prilegel. Proti Štangarskim poljanam smo šli še skupaj, tu smo se ločili, onadva sta zavila v klanec, jaz pa po cesti naprej proti Tujem Grmu in Jančam.

Janče. Pri domu je bila skoraj mala gneča, in ker od piva v Šmartnem še nisem opravil dovolj kilometrov mi ni pripadalo naslednje pivo (ena norma pravi da je za pivo potrebnih 25km) sem se usedel na klopco, kjer je nadstrešek za muzikante. Malo sem užival v razgledu, malo poležaval na klopci .. prav prijalo je. Dokler niso otroci na igrišču postali preglasni. Saj nimam nič proti tročrkovnim imenom, vendar, ko zaslišiš en kup "Jan, ne cukaj Žana", "Laaaaaaaaaan, pusti to" se kar malo nasmejiš.

Zanimivo, kako hitro je ugasnilo toplo vreme. Kar naenkrat se je ohladilo, lahko si zavohal, da je tam zgoraj nekje sneg.

Treba se bo odpraviti. Spustil sem se (še en prekršek), kar po robu travnika do cerkve, srečal dva kolesarja, ki sta se mučila navzgor - v kratkih hlačah. Če bi vedela, kaj ju čaka malo višje, bi se mogoče kar obrnila.
Lahko pa da sta imela kakšne cevi iz blaga za nataknit na noge.

Pridem do križišča kjer gre na levo spust po Borovničevi poti v Podgrad.
In da ne bi več kršil dogovora zavijem na desno, po lepi gozdni cesti, ki se malo pozneje neha in nadaljuje v strm, blaten spust. In še pred koncem spusta sem vedel kam vodi pot. Naravnost do mojega "priljubljenega" Gradolskega potoka. Saj nisem mogel verjet. Pripeljal sem se naravnost tja kamor se vedno trudim ne pripeljat. Se pa ta potka priključi potoku precej nižje v dolini. Potrebno je bilo samo dvakrat, trikrat prečkati potok, lepo se je dalo prevoziti s kolesom, nisem se zmočil. Gozdna cesta ob potoku je prijetna za vožnjo - seveda se je potrebno določenim "okraskom" na cesti ogniti. Piknik prostor malo nižje ob potoku je bil pravo nasprotje živžava na Jančah. Lepo urejen, s pravim "pomirjevalnim" učinkom je bil pravi prostor - da pričakam temo.
Eno od novejših pridobitev sem pač želel pošteno preizkusiti.
Od Podgrada dalje nisem več toliko kršil dogovora : Hotič, potem Vače (da mi ne bi primanjkovalo višincev), Izlake, iz Trbovelj v Hrastnik pa tudi čez en manjši kucelj (Retje). Ja, s prekrškom.

Po grobem čiščenju kolesa - še nikoli nisem dostavil domov toliko blata, pogledam pošto.
Ob sporočilu :

... sovrazim te ( še za klicaje sem prevec utrujena)
A se morš z vsako mojo glupo idejo strinjat?

si nisem mogel kaj, da ne bi pomislil isto :) . Lažem, nasmejalo me je.

Majino poročilo je na običajnem mestu klik!. In še obe trasi :


Ostale fotke tu klik