Izlet na Dolenjsko (Ravnina)

Ugotavljam, da se kar same pojavljajo nekakšne tradicionalne turce.
Tale relacija je padla že četrtič.

Tomi me je povabil na roštilj. In sem sprejel povabilo.

Da popravim število ur na kolesu, ker mi je en strokovnjak rekel, da mi manjkajo) sem se odločil, da grem po svoj funt mesa kar s kolesom.

To ne pomeni, da sem zajahal kolo in se odpeljal do obale in nazaj .. to bi naneslo skoraj 400 km, tolk usekan pa tud nisem, da bi to v šusu delal.

Zadnje čase imava prakso - ker jaz ne hodim "dol", Tomi pa ne "gor", da se srečujeva na nevtralnem terenu .. dolenjska ali kočevski konec. Baje bo konec leta drugače :)

Pot dol sem izkoristil še za ogled dveh kucljev za katere verjetno nikoli ne bi našel pametnega razloga za ogled.




Lepo spočit sem nabral na izi nekih 100 km, ko sem se znašel v Novem Mestu.
Tam sem jih nabral še nekaj dodatnih - Novo Mesto je poleg Celja meni eden od najljubših koncev za dezorientacijo. Bom že obvladal enkrat.

Sledila je še zadnja faza : da vse ne bi bilo prelahko je cilj praktično na vrhu hriba.
Pa dež, ki je cel dan po malem grozil je začel padat ravno takrat.

Za zadnjih deset kilometrov in tristo višincev sem porabil skoraj eno uro.

Tudi po zaslugi pametno postavljenih kažipotov.
Še preden sem začel z vzponom v zadnji klanec me je Tomi vsaj trikrat poklical na mobi.

To sem najprej pripisoval njegovi skrbi, da zaradi redko posejanih kažipotov ne zgrešim.

Pa je pravi razlog bil nekaj povsem drugega.
Bom povedal - kot vedno so daljša bajkanje priložnost za pametne ugotovitve :)

Namreč medtem, ko sem bluzil tja gor ni bilo za spregledati, da je večina hiš povsem praznih, tam pa kjer so še bili ljudje so se pakirali ali odpravljali v dolino. In to je bil tudi resnični razlog za Tomijeve zaskrbljene klice : ljudje tam gor se bojijo teme in vampirjev.
Zato ni nikogar več gor, potem ko se stemni. Simpl.


Potem ko sem premagal še zadnje višince do Tomijeve utrdbe na dolenjskem mi je bilo tudi jasno zakaj je on prenehal s prakso vožnje od doma do tja .. zelo nehumana strmina je na koncu. In še dobro da sem se jo odločil prefurati .. ker je na vrhu bil en kup škodoželjnih gledalcev.

Tomi se tudi boji vampirjev - zato je gor povabil okrepitev, kolege z foruma, tisti dan so odfurali še nek turističen maraton in šele potem so se prepustili uničevanju mesnih zadev .. pa je vseeno ostalo dovolj zame, dovolj še za popotnico.



Nazaj grede sem se ustavil samo v eni slaščičarni, ki je bila ravno ob poti .. moj organizem potrebuje ustrezne količine kofeina, vešče postavljena korita z sladoledom so pa tudi pripomogla k malo daljši pavzi od načrtovane. No, potem je šlo pa kot ponavadi. Padel je še test ene sveže izdelane lučke*, o tem bom posebej enkrat nekaj napisal. Sicer je pa ves čas deževalo, precej na pogosto posejana pokrita avtobusna postajališča sem izkoristil za krajša vedrenja pa tudi uničevanje vsega kar sem imel v nahrbtniku.

Malo izza polnoči sem bil doma.
Tuširanje, potem pregled pošte .. same dobre novice. To mi je všeč :)

Danes je padel med pogovorom še en komentar : dober si, da si upaš sam tam ponoči.
Moram zanikati. Ponoči že grem po tistih cestah. Enkrat bi pa rad ponoči šel še malo višje, po grebenu. Pa me je malo strah.
Čudni kraji so, pa .. so še hujša bitja od vampirjev :)

14 komentarjev:

Tomi pravi ...

Ha...pa je padla reportaža. Sem mislil, da bo nekje do oktobra, pa si me presenetil.

Malo te moram popravit.

Prvič:

Nisem opustil relacije (na kolesu) Obala - Ljuben. Ker pač Urška trenutno je' za dva in to še naslednja dva meseca, sem se odločil, da bi morda pa le lahko nabral kakšno točko, saj vendarle na "dolgo" pot ni varno iti sama.

Drugič:
Reče se: prepustiti se mesenim užitkom :)

Tretjič oz. kulturno umetniški kotiček:
Cvíček je rdeče suho vino, pridelano iz rdečih in belih sort. Vsebuje žametno črnino (70 %), modro frankinjo in kraljevino, od belih sort pa laški rizling, zeleni silvanec in rumeni plavec. Cviček ima nizko stopnjo alkohola (do 10%) ter prijetno kislino, je zelo pitno vino in se odlično prilega k vsem jedem. Kot vsem rdečim vinom pa mu pripisujejo tudi zdravilen pomen.

Cviček je poleg toskanskega chiantija edino vino na svetu, sestavljeno iz rdečih in belih sort grozdja.

Od leta 2001 je cviček tudi zakonsko zaščiten z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja. Pridelujejo ga v vinorodni deželi Posavje, natančneje v dolenjskem vinorodnem okolišu.

Cvičku med vini pripisujejo še posebej veliko zdravilnih učinkov. Več kisline in nižja alkoholna stopnja, ki sta ga nekoč odrivala na obrobje slovenskih vin, sta se izkazala za njegovo prednost. Zaradi prve je priporočljiv za sladkorne bolnike, druga ga uvršča med dietetična vina. Obenem vsebuje flavonoidne snovi, ki pozitivno vplivajo na zdravje, saj zmanjšajo kardiovaskularna tveganja. Cviček ugodno vpliva na prebavo, pospešuje tek, preprečuje nespečnost in krepi krvni obtok.

Na kratko: Cviček se prideluje z postopkom izpiranja sodov refoška.


Kar smo pa zadnjič pili, sigurno ni bil "čisti" Cviček, saj ni bil tako "kisel", bil je temnejši in če lahko rečem gostejši. Verjetno večji % modre frankinje. Na kratko obogateni Cviček.

Tomo pravi ...

He he, tole o cvičku si pa imel zagotovo na zalogi .. da me poučiš.
Res je da sem lep, da sem pameten, da je moje znanje skoraj enciklopedično .. pri vinih se pa neha. Ločim belega od rdečega. V bistvu .. če se ne bi ukvarjal z gorskim kolesarstvom .. ne bi vedel kaj je cviček. Pozabil si samo napisati, da si vse tisto pripravil samo zaradi moje izjave : čisti cviček ? a to sploh lahko obstaja ?

JanezP pravi ...

Še več belih sort je možna namešat noter. Portugalko, volovno, zelenino, šentlovrenko, belino pa verjetno še katero.

Obstaja še t.i. bio cviček, ki je seveda uradno prepovedan.
Receptura se naslanja na pravilo, da je špricanje trt pri ekološki pridelavi seveda prepovedano. Zatorej vrli bio kmet vmes zasadi divjo necepljeno trto, ki je precej bolj adporna in ne rabi nege. Kar od ostalih "tazaresnih" sort ne pocrka zmeša vkup s trdoživo belo šmarnico in dobi bio cviček.
Stranski učinki so začasna ali stalna slepota in resne duševne motnje.

Pes je zakon!

Tomo pravi ...

Prav zaradi teh stranskih učinkov - za katerimi tam trpi precej prebivalcev - imam rahlo neprijeten občutek, kadar ponoči tam bluzim :)

Za nameček sem pa včeraj med kanalčkanjem naletel na Southern Comfort .. podobnosti je hudičevo veliko.

Zofi je zakon, ni pa pes!!!

JanezP pravi ...

Hudičevo veliko podrobnosti bi pomenilo: da si se izgubil, nato "sposodil" čoln od lokalcev, streljal na njih, razstrelil vikend enega lokalca, vpadel na žurko lokalcev, zabodel enega v mednožje, na koncu pa te je pred razjarjeno množico rešilo vozilo slovenske vojske :D

Tomo pravi ...

Saj ni nujno, da je pokanje,kri in eksplozije (čeprav se dogajajo)
Dovolj je da veš da so na poti tja dol, tudi skupnosti, ki govorijo svoj jezik, imajo lastna pravila, da se požvižgajo na zakone, da ustvarjajo lastne mešanice, da je ponekod hudičevo nekomunikativnih psov na prostem, kratka če se odločiš za bluzenje izven glavnih linij tam doli ali na vzhodu moraš precej dejavnikov upoštevati. Pa moonshining, pa uporaba motorne žage, kot komunikacijskega sredtsva, šmarničasti vozniki traktorjev .. vse to tudi tam obstaja in idilična pokrajina ima tudi drugo stran :)

JanezP pravi ...

Uporaba motorne žage kot komunikacijskega sredstva :D
Sliši se kot naslov diplomske naloge :D.

Jebiga zdajle Tomo. To so kraji, kjer jo najboljše odneseš, če srečaš policaje. In oni so veseli tebe, ker lahko končno varno iz avta ven stopijo :D

Tomo pravi ...

ja, verjetno tudi policaji poznajo drugo stran idile, realnost pa

.. brez poznavanja lokalnih posebnosti se povsem nedolžno spustiš po hribu navzdol - in kot da bi se zemlja zavrtela se najdeš sredi favele, kjer te vsi čudno gledajo, ženske se poskrijejo, moški pa grabijo kalašnike ...

ali se z vrha hriba, kjer je popolna tema spuščaš proti mestu, od daleč - ravno zaradi popolne teme, ki deluje kot morje, mesto osvetljeno, da je kot obmorsko letovišče, ki ga gledaš z ladje, prva misel je da boš videl mestni vrvež, sprehajalce .. pa se spustiš v popolnoma prazno mesto, kjer na ulicah ni žive duše .. pa je ura šele devet zvečer recimo ..

ali pa potrkaš na vrata cerkve (itak je na vrhu hriba), ker je notri luč, pričakuješ prijaznega duhovnika, ki ti bo z veseljem odgovoril na vprašanje .. pa se samo bledo zastrmi v tebe, pa še deset drugih, ki so notri , da pomisliš da si zmotil kak verski obred .. in s tem mislim kakšnega satanističnega, da ne bo pomote .. kot rečeno, ni da se ne upam ponoči tam vozit. Samo občutek je čuden.

In vse to v majhnem trikotniku Slovenije :)

JanezP pravi ...

t.i. Romska problematika
:D in?
Si fasal kaj v hrbet? So ti računali mitnino?

Baje pomaga, če imaš na balanci podobico od Elke :)

Tomo pravi ...

Niti ne .. samo kontrast je bil hud .. najprej travnik, hosta in potem bump direkt v nekaj povsem drugega ..

novomesto.freeride pravi ...

Zakaj Novo Mesto? Kot Podgurc vem, da je še vedno Novo mesto. ĐIZS.

Oj Tomi!

Tomo pravi ...

Komar, ko sem pisal sem bil še pod vplivom poteka nedavne bitke za veliki P v Mirni Peči - tam sem šel mimo.

Za potrditev Janezove teorije o šmarničnih glavah pa dve iz črne kronike, tisti vikend :

Dva starejša moška sta skupaj popivala, se sprla in nato še stepla. Ko je prvi obležal, je drugi poklical reševalce in jih pričakal s sekiro. Policiste pa je obiskal tudi razočarani moški, ki je od preprodajalcev namesto marihuane dobil navadno travo.

JanezP pravi ...

Če si Podgurc potem se napiše Noumejst, đizs.

Lahko bi še kak vic o Dolejnkah strli. A pozna kdo kakšnega, pa da ni glih Multipraktik v glavni vlogi?

novomesto.freeride pravi ...

JanezP -> Novu mestu

O Dolenkah: Poznam eno, ki ni pravočasno ponoč obračala Podgurca in mu je kislina prežrla želodc.