Osvajanje nepomembnih kucljev

Tako, na cilju .. po približno petnajstih letih :)



Hrbet kažem zato, ker je izraz na mojem obrazu podoben izrazu, ki ga je imel Scott na Južnem tečaju, medtem ko je gledal norveško zastavo - le da mene ni nihče prehitel, samo na vrhu nisem videl tisto kar sem pričakoval. Ok, to je napisano samo zaradi umetniškega vtisa, resnica je pa da se nisem obril že nekaj dni in ne želim zlorabe mojih fotk za strašenje mejhnih otrok.

Vrhu ? Na zemljevidu ima piko,ime in nadmorsko višino torej je vrh.

Pa zavrtimo film nazaj, februar 1998.
V službo so mi dostavili nov aparat in jasno, moral sem takoj opraviti testne škljoce.
Ena od fotografij je tale, posneta skozi okno moje pisarne.

Dobila je umetniško ime “pogled skozi okno, februar 1998” .. tudi skeniral sem jo takoj, ko sem jo dobil, potem je ždela v predalu, sken pa na disku.

September, 2001 : kolega si je omislil digitalca. Ki mu je crknil po dveh mescih. Vendar, za čas ko je bil njegov na popravilu so mu dali na razpolago eno reč, ki je takrat stala toliko kot moj avto.

Jasno, da sem priložnost za test takšne zverine takoj izkoristil. In jasno prva slika je bila slika z okna moje pisarne. Sedaj sem imel že dve - torej sem naredil mapico na disku z imenom pogled skozi okno (kar sploh ni res : vse so slikane ob odprtem oknu, skozi tisto antirefleksno folijo se ne bi nič videlo)

Tule je, posneto z Olympusom E-100RS , 1 mpix :)



V prihodnjih letih je nastalo en kup podobnih slik, posnetih z različnimi aparati. Med ogledom me je en kolega vprašal “kateri hrib pa je to?”.
Hrib ? - ena špica nad potjo na Kum .. no, to pa že ne more biti hrib - čeprav z druge strani Save kar nekako izgleda. Pa ko si enkrat “pri klopci” si gor v petih minutah .. .
Izkazalo se je da nisi - sem pa v pol ure splezal na prvi stolp.
Od tu sem si tudi ogledal možnosti za napredovanje pa mi nekako ni bilo všeč - po vseh štirih z vampom v listju .. to ni moj stil.

Še ena slika



in še ena



Pa je vedno zmanjkalo časa za ponovni poskus. Naslednjič pa .. kozja stezica, ki sem jo izbral se ni zaključila na pravem vrhu - dva sta, le da se to vidi, ko je že malo prepozno.

Včeraj sem se odločil, da je temu potrebno narediti konec : našel sem še eno stezico.
Najprej sem pomislil -logično, ni mogoče da bi obstajala tako razgledna točka ne da bi jo kdo redno obiskoval. Pa se je lepa stezica kar naenkart zožila in takrat sem pomislil - hm, kozja stezica je to, upam da ne gre za kakšne samomorilske koze.

Da sem razmišljal o kozah se je izkazalo za pravilno - malo pod vrhom so bile tri, vendar tako skulirane, kot bi bile pod vplivom trave, samo bežno so me pogledale in nadaljevale s poležavanjem na robu.



Na vrhu ni bilo pravega razgleda - še posebej je manjkal na našo upravo.
Je pa bil dovolj dober, da sem videl še eno potko, ki vodi gor, po njej sem se tudi spustil. Od lokalca, tapravega sem pa zvedel za še eno. Tako da sem si ogledal še eno različico dostopa - in tako v enem šusu opravil nekaj kar nisem uspel nekaj let, pa še tistih “obveznih” tisoč višincev sem naredil.

Pa je včasih težko dat končno piko na i .. našel sem si še eno nalogo v bližini - upam, da jo bom opravil pred letom 2025 :)
..več...

Majhna vprašanja

Praviloma tudi nepomembna, pravo nasprotje od big kveščns ..

Turca z Janezom mora biti opisana na blogu, na srečo .. ker če se že ne morem odločiti, kaj bi objavil, me rešuje obvezna vsebina :)

Janez je moja najbolj pogosta družba na turah . v povprečju imava vsaj eno skupno turo na vsako leto, odkar se poznava .. in tega je že deset let.
 Lani nisva odfurala slupne, pa predlani tudi ne. Se je zgovarjal na neke obveznosti, pa na neke dopuste (dobro mu gre, na leto ima vsaj štiri ..) pa na vreme .. letos je pa tri mesce kupoval gume.
No, ko sem ga po dveh letih videl mi je razlog bil takoj jasen.

Trpljenje na turi leta 2010, ga je vzpodbudilo v drastičen pristop do problematike - ki jo je rešil skupaj s trenerjem biatlonske reprezentance.
Strokoven pristop, resen trening itd .. ko sem ga videl sem mislil, da se je zavrtel časovni stroj, celih deset let nazaj :)

Kar je rezultiralo, da se je v enem od najbolj zoprnih klancev vozil v single speed modu .. njegov klanec je bil po prevoženih kilometrih vsaj dvakrat daljši od mojega (ok, tole ne preberite narobe).

Vse skupaj nama sicer ni pomagalo, da bi tura uspela stoprocentno .. neurje s točo, ko sva bila primorana razmišljati, kako naj se izogneva gotovi smrti, je povzročilo prekinitev ture, je pa verjetno določilo, kam bova šla čez kakšno leto ( ali pa mogoče kak dan prej).

Torej, toliko o turi.

Vsaka tura je pa priložnost, za neka mala vprašanja :)

Večkrat sem videl slikovne reportaže, vendar sem Indijanca letos prvič zasledil.


So ga postavili šele letos ?
Postavljen je malo “izven pogleda” .. in če ne zijaš naokoli, ga zlahka spregledaš.
Ali pa ga vidiš zato, ker te tista dva nadležna ščeneta prisilita, da tam pogledaš na levo ?

Skočila sva tudi na pivo. Tega mu nisem prej omenil, vendar sem bil zaradi piva v pravem šoku.
Namreč, navajen sem če naročim pivo, da dobim pivo (ok, bil je pir) vendar, da ti postreže v 0.2 kriglu ??? A bom v italiji sedaj obvezno moral dodati “vsaj pol litra naj bo” ?

In, če sem že pri tekočinah. A sem jaz v principu optimist, Janez pa v principu pesimist ?

Je voda pitna in je nekdo sabotiral napis ?
Voda ni pitna, nekdo je sabotiral napis ?

Še par vprašanj me bega.
Je Janez, ki je letos lažji za dvajset kil, pred tremi leti res pozabil hlače .. ali pa je bil postavljen pred grobo dejstvo ?

Pa, skoraj v domačem krogu ima na razpolago strokovnjake za atletiko, pa adventure racerje in podobno. Zakaj se je spajdašil z biatlonci ? Ima kakšne posebne namene z njihovo drugo disciplino ? 
Kdo bo tarča ? ..več...

Kraje koles

Vedno, ko nekomu spizdijo kolo se vprašam, kaj storiti da se dobi nazaj.

Sem v majhnem kraju .. če bi se neki mulc redno fural z različnimi kolesi bi mi verjetno padel v oči .. ne vem pa kako to opaziti v pravem mestu.

Menda naj bi en pokazatelj bil tudi, da vidiš tipa na kolesu na katerega ne spada.

A res ?
Potem pa razmišljam o skrajnosti , kot je npr. cenjen profesor - ki bi po videzu bolj spadal na mestno kolo - pa se včasih do fakultete prigunclja na AM kolesu.

Po videzu ?

He, tud to ne gre : kar nekaj ljudi je s faco, ki je vzorčen primer face za na tiralico, pa še kakšna ženska se najde .. ki bi jim človek izročil denar in zbežal če bi jih srečal - še preden bi ga zahtevali :)
Za DH najstnike  je pa gangsta look itak obvezen.
Težko je.

Po drugi strani pa : ukradeno kolo se vedno najde - če bi površno sklepal po 100% izkupičku mojih prijateljev. Enega smo našli zato, ker smo se resno angažirali, drugega pa .. no ja iz podobnih razlogov. Verjamem pa da ni lahko. Še posebej če se kolo ne najde takoj. Koliko ljudi poznamo, ki bi zdržali en ali dva tednba brez kolesa?  Potem bi kupili novega , kolo najdeno čez leto ni več "pravo".

Brez lopovov lopovi ne morejo nič ..

Jaz sem mnenja da eno brez drugega ne gre - lopovi, ki kradejo za prodajo funkcionirajo samo zato ker obstajajo ljudje, ki s poslovanjem brez papirjev dejansko (pa čeprav nenamerno) podpirajo te iste. Kar 66% koles se je našlo na servisih. Objektivno je situacija na servisih takšna, da zaposleni s težavo najdejo čas za narediti vse kar morajo , nimajo časa spremljati “baze” ukradenih. Mogoče bi pomagalo če bi trgovci uvedli “lastniško kartico” (potem se pa spomnem na slavno firmo iz Logatca, ki je nekaj let prodajala kolesa brez vpisane številke okvirja na računu. Tud tu so težave.

Jaz še nobenega rabljenega kolesa nisem prodal ali kupil brez papirjev.

Evo, moj zadnji nakup je potekal takole : ko sem opravil testno vožnjo s sposojenim modelom enake velikosti sem povedal prodajalcu (na zelo drugem koncu Slovenije) da kolo vzamem, brez cenjkanja če držijo vse navedbe v oglasu in ima račun.

Vse je potrdil, ko sem se pa prikazal dol pa ni imel papirjev - doma pozabil.

Mi je ponudil, da mi pošlje naknadno po pošti.

Moj odgovor, citiram : lej, če mi ne dostaviš papirjev osebno v roku pol ure te bom kresnil na gobec, bicikel pa odnesel na policijo (izjava je sicer nelogična - vendar je razumel resnost - in jo z razumevanjem upošteval). Bil sem dovolj prepričljiv, da je bilo vse urejeno zelo hitro :)

Imam kredibilno pričo :) / pa čeprav smo se dobili na rahlo nekredibilni lokaciji //


Tako, končno sem lahko uporabil eno čudno fotko . Tudi fotko prodajalca bi imel - če bi se izkazal za problematičnega. No ta ni bil, čeprav je skrenil na stranpota - z MTB na cesto :))

p.s.

Sem mislil da bi tudi tipa na desni zamaskiral - pa bi ga moral obglaviti, da se ga ne bi prepoznalo.
TaDesni bi se itak moral pojaviti ta mesec na blogu, sicer v drugi zgodbi pa nas vreme vse nekako zafrkava.

..več...

Points of View

Tole je napisano pod prisilo.
Prijatelj mi je zagrozil da pajčevine na mojem blogu ne bo trpel. .

Zato ena objava s tematiko, ki je njemu najljubša*.

Za ilustracijo in uvod se mi je zdel najboljši tale primer. Ta reklama mi je ostala v spominu.




V roku enega tedna sem bil na dveh skupnih turah.
Na eni udeleženec, na drugi pa samo kot naključno mimovozeči. Oboje je bilo zanimiva izkušnja.

Na prvi sem se našel v družbi petih “downhillarjev”.
In profesionalnega vodiča. Pa enga hudega racerja (sedaj vem, ti so najhujši)

Prvi vtis je bil sicer malo čuden, nas nekaj konkretnih dedcev on pa ves skup stisnjen, oči je imel komaj odprte, . no potem se je izkazalo, da je za njim nekaj dni rojevanja in dva dni žuriranja .. kar ga ni oviralo, da ne bi svojega dela opravil brezhibno.

Pred vsakim odsekom nam je najprej zabičal : brez črt! .. opozoril nas je tudi na prikrite drope (tudi če ne bi - jaz sem OTB in faceplant naredil na istem mestu kot pred tremi leti, pravzaprav je bil takrat skoraj assplant ./pospeševalec ima dokaze/ . vendar, nekega dne mu bom (dropu) že pokazal.. ), pa vozite striktno v gosjem redu po robu pašnika , pa padla so navodila kako opraviti na posameznih odsekih itd. Tule smo, vzorna četica.




Lahko tudi povem, da smo po izjemno lepih singlah, pa tudi drugje vozili vzorno.

Izjema je bil samo en odsek, kjer navadni smrtniki vozimo z zavorami - tam so se fantje spustili sto na uro, nekaj šodra je letelo po zraku.

Ker pa ta isti vodič vsake toliko časa pospravi in počisti za strankami recimo da ne gre za hud prekršek. In ko smo že pri prekrških, moj modni prekršek - prvič po sedmih! letih oblečena rumena vetrovka - se ni obnesel. Teorija, po kateri fotografi (na tej turi so bili štirj profiji !!!) refleksno ciljajo v najbolj kričeče oblečenega bajkerja se mi ni obnesla .. ker nihče razen mene ni imel digija.

Nihče ni brez greha, tudi jaz sem pripravljen kršiti zapovedi - pa čeprav samo tiste od modne policije. Med drugim.
(ok, eden od razlogov za objavo fotke je tudi da me nekateri lažje prepoznajo)

En teden pozneje

Bil sem na turi na kateri je bilo veliko udeležencev - pa tudi veliko vodnikov.
Ena objavljena fotografija je prikazovala hud faux pas.. dejansko sem eno takšno tud sam posnel, pa sem jo vrgel stran.

Takole bi izgledala recimo tista, ki sem jo objavil, če je ne bi malo poštucal ..



Pa sem jo poštucal samo zaradi estetskih razlogov - nisem zavzel noben “point of view” zaradi vsebinskih razlogov.

Kot kontra moja sliki je priletela slika drugega avtorja z isto vsebino. Tule je, objavljena z dovoljenjem, hvala Marjan.


Tudi on ni zavzel noben Point of View - kompozicija se mu je pač zdela v redu z vsebino je pa vedno tako-tako.
Je pa Point of View imel naslednji uporabnik te fotke :)

Vsako fotko se da gledati z različnih zornih kotov, včasih je zorni kot že vnaprej določen že zaradi avtorja, včasih zaradi časa objave - ali pa zaradi časa poobjave.

Da te fotka zaradi učinka ali zaradi vsebine vrže na rit .. sploh ni nujno, da je “huda”.

Slika, ki je me je skoraj vrgla je npr. na tej sliki :


Potem sem pa ugotovil, da je ne znam gledati s pravega zornega kota in bom nekega dne avtorja pobaral za razlago.

p.s.

*Samo pravi Point of View je treba imeti :)))) ..več...

Slikovito opisovanje

ali pa utemeljitve .. včasih so s tem težave.

Recimo če bi napisal takole : bil sem v Mordorju, zadnja etapa moje poti, preostal je le še vzpon na Mount Doom.

S takšnim primerom ni nobenih težav - "Prstani" so toliko znani (celo meni, pa nisem niti enega filma gledal), da s takšnim opisom ni težav s "prevodom" - pove nekaj o občutkih zadnji dan in s kakšnim stanjem v glavi sem kaj počel..

Nobenih težav ni tudi, ko se uporabi kakšna referenca iz Štoparskega vodnika, Botra, obveznih klasikov iz srednje šole in podobno.
Slicevanje na kakšen Herzogov film pa že lahko oteži zadevo.
Kakšnega početja sem se lotil, ki bi lahko bilo primerljivo s Fitzcaraldom rajši ne opišem :)

Tudi motivi za kakšno ravnanje so vcasih lahko jasno "referirani" - o pogubnem vplivu, ki ga ima name še vedno Twainov Huckleberry Finn bi lahko na dolgo razpredal.
Včasih bi pa za opis motivov ali norih idej, ki me zagrabijo mojim običajnim sogovornikom rad pokazal kakšen drug vir motiva, tu pa se zacne težava.

Svojim prijateljem ne upam vsiliti ogleda dve uri dolgega filma - še posebej če je en sam "dolgčas", vendar se brez zapravljenih dveh ur ključna sekunda ali minuta ne more razumeti.


Vas lahko zaposlim za pol ure ? Ne, samo 15 minut, preostalih 15 pa kdaj drugič ..


To je prva verzija, desetminutna.




Potem pa še festivalska, kratka in zmagovalna, (soavtor je nekje zapisal, da ni potrebe, da so filmi daljši od pet minut - če nismo ravno Spielbergi)



Ne vem v katerem vrstnem redu je ogled boljši - je pa zanimivo pogledat kaj je "preživelo" kaj pa ne.

p.s..

Pred letom dni sem si omislil - po skoraj petih letih izbiranja - nov kajak. Da sem naredil preskok z štirih metrov na štir metre pa pol. Pred petimi minutami sem kliknil na naročilnico za "meh" malo daljši od dveh metrov. Reč bo nagravžna za veslanje, kljub majnhi teži težka za nošenje pa vendar, včasih se je skušnjavi težko upreti :) ..več...

En film manj :(

Moram malo nergat.

Petek 14.12, poklikam naročilo (in kartico) takoj dobim mail : 14.december 2012, 12:48 Bezahlt

Še posebej mi je bilo všeč, da se je takoj po opravljenem nakupu prikazana zaloga zmanjšala.
To pa je spodobna firma, ne pa ene, ki ponudbo ažurirajo enkrat letno in po vsakem naročilu dobiš obvestilo, “ni na zalogi, dobavni rok neznan” .. (naš ljubi CRC npr.)

Sobota, 15.12 online status : “Posredovano v celoti”, kul, torej bo v ponedeljek že pri meni.
Samo mamicu jim , nobenega tracking numberja, a oni sploh ne vedo, da je del zabave spremljanje paketa po svetu ????

V ponedeljek, 17.12 - nič. Naročil sem si v službo - za vsak slučaj, da se izognem neizogibni GLS baladi ..

Ha, pridem domov - v poštem nabiralniku imam pismo, ki mi je bilo poslano v petek, 14.12 iz Narvika (to je ful daleč , nekje v Skandinaviji). 4 dni. Matr, iz Gradca pa še nič.

Pride naslednji mail,18.december 2012, 19:22 Ware wurde versendet.

Stanje 20.12 .. še vedno je “nekje”

In da je zadeva še bolj komična : včeraj sem dobil eno pismo iz Sri Lanke - poslano 13.12

Nekako se mi dozdeva, da prodajalec računa na selektiven (parcialen ?) konec sveta ?

Ali pa je nekje zasledil, da sem napisal, da je to darilo meni samemu od božička .. in se ne sekira preveč ?

No, s to kamero očitno ne bom posnel konca sveta :(

Dopolnjeno : 27.12. 11:20




Tole je ta reč : http://cdn.jvc.eu/adixxion

Še en update; kamerca, ki je bila namenjena za prvo snemanje na turci "za konec sveta" je to dejansko posnela :)

Seveda sem jo moral preskusiti takoj ko sem jo dobil .. pa sem posnel poster, ki ga imam na steni. Tolikokrat ga gledam samo zaradi besedila, da sem že pozabil, kaj dejansko prikazuje :)))





..več...

Životinjsko carstvo 1/2

Po dolgem času sem se spet srečal s starim znancem, na sedaj že običajnem Pivskem vrhu.
Tokrat je bilo tolk spontano, da ni za verjet - ponavadi se dogovarjava približno eno leto :)
Vsak s svoje strani sva se zakadila v hrib, spila pivo (ki ga je on dostavil, svežega, čeprav nisem preverjal datuma) in se potem odpravila vsak po svojem spustu domov ..

Drugi dan sem dobil od njega poročilo :

Rezime:
- veverica
- sova v letu pred nosom
- pivo
- padec (adijo čelada, jaz sem okej, ni blo brzine)
- dve srni
- drugi dve srni
- srnjak, zajec in srna ( perverzneži )
- dve lisici

He,jaz na svoji strani hriba nisem videl drugega razen nekaj oči v goši - katerim članom favne pripadajo nisem ugotovil - in laježa nekaj psov ob zaključku ture.

Čez dva dni sem spet šel na turo; turo, ki jo praviloma vozim ponoči sem tokrat opravil podnevi in videl tisto kar ponoči ne vidim nikoli : čredo krav, konje, sprehajalko psov, pa parček, ki je zvijal rolco sredi gozda .. skratka prav nič poseben "ulov",če bi slikal - pa sploh nisem nič od naštetega.
Ok, razen sprehajalke ... je bila ful fotogenična.



Dodajam sliko, itak bi bila prva pripomba na objavo, da nobenega ne zanimajo živali ..)

Ker se mi ni mudilo domov sem opravil še par autoportretov na eni kulski lokaciji - med dvema vrtačama je 30-40 cm poti (če zgrešiš padeš globoko, vendar je to vidno samo iz helikopterja).




No, potem pa doma pregledujem posnetke .. in hura, eno strupeno zverino sem posnel ne da bi za to vedel.

Tule je :


..več...

Še sem živ :)

Tu je uvod, bilo je maja, 2010.

Bil sem deležen posebnega piva in sem zapisal:
"Koliko sem pa poseben bom morda ugotovil, če ima še kaj arhivskih piv in jih špara za še bolj posebne goste. Kljub vsem padcem, danes ni nobenih posledic. Običajne odrgnine, le zaradi tistega plemenitega piva bo mogoče čez kakšno leto dr.Gregor ugibal : avtoimuna ? lupus ? Bee-Schrader ? itd .. saj poznate seznam .. zaenkrat lahko rečem, da je pivo bilo super, za dokončno oceno pa .. počakajmo."

No vmes se je zgodilo to dr.Gregorja ni več z menoj je pa vse v redu. Zero new bruises.
In vendar ... vedno kadar pridem k mojim "najboljšim" prijateljem in me vprašajo kaj bom pil, odgovorim "dej mi samo kozarec vode, navadne" .. pa vendar se pustim prepričati in vzamem pijačo, ki jo imajo posebej zame :)
6.julij, 2012; "a imaš čas za en pir? ... ne še boljše, imam tisti radler, ki ga imaš ti najraje .."

In sem dobil tole :



Ok, tu vedno dobim spodobno odležano pijačo.
Drugačno taktiko uporablja Mateja .. po obveznem "samo vodo mi dej, navadno .." sledi "tole pijačo sem danes kupila, pa ne vem kakšna je, dej probi, boš povedal .." Začuda mi je pijača bila všeč, me je pa iskanje te pijače v lokalnih trgovinah spet prepričalo, da res živim v rovtah - pri nas iC Ciderja ni. Ali pa ga ni, ker ga vsak kmet proizvaja :) .. namreč na vprašanje, kakšen se mi zdi sem odgovoril , ful je podoben bunkovcu (sicer pojma ni imela, da je to splošen vseslovenski izraz za jabolčnik in je trdila, da pri nas čudno govorimo). Itak.

Še ena "tekočinska zadeva" (pa ne gre pogrevat starih tem, bom kar tu napisal.
Da (ne) obnovim tole zadevo, ki je sicer malo starejša, vendar so bile zaradi nedavnih temperatur tekočine aktualne :)
Ok, informacija, ki jo bom dodal je verjetno nekoristna - je pa osebna izkušnja in jo želim deliti z vami.
Nedavno [ok, kar nekaj časa nazaj, klinc pa te zamude pri pisanju] sem zaključil turo ob avtu - oddaljenem pol ure vožnje do najbližje vode.
Kljub radlerju, ki sem ga spil v koči uro preden sem zaključil turo, kljub skoraj litru vode iz kamele, kljub temu, da sem spil še zalogo iz avtomobila - pol litra vode .. sem bil še vedno “pregret”. Fino bi bilo če bi se lahko s kakšno vodo polil po betici.
Pa sem se spomnil, da imam v prtljažniku še od ene lanske ture plastenko polno vode. Za piti verjetno ne bo, o tem ni dvoma -- lahko bi se pa polil z njo.
Naj skrajšam : kljub temu, da sem zamašek privil nazaj v isti sekundi, kot sem plastenko odprl, je bilo to dovolj dolgo, da so se sprožili alarmi za ekološko nevarnost, sateliti so pa poslali v določene države opozorilo pred bakteriološkim napadom … da so to sateliti zaznali sploh ni za dvomiti, ker je smrdelo do neba. Ne želim povedati kakšne moralne probleme sem imel in kam sem plastenko odvrgel. Verjetno bi še Badaševico onesnažil :)

Mislim pa da ugotovitev, da se seznam zadev, na katere postajam imun, podaljšuje sploh ni napačna. Pijača me vsekakor ne bo uničila. Razen če je inkubacijska doba daljša od dveh let :)) ..več...

Digitalec, ki ga vsi skrivajo

Lani (2010) me je pičilo, da je obvezen kos opreme, ki ga moram imeti, digitalec odporen na slabo vreme in nizke temperature. (Samo opomba za Žigo, ki ga zanima kako jaz predalčkam zadeve : to je class 199€ zadeva.)
No, ko sem tako čekiral, kaj in za koliko se dobi, nisem mogel spregledati, da je najcenejši vodotesnež tale :

Namerno ga ne omenjam v besedilu !!!
Za pičlih 69 ali manj se dobi pri nas. Sicer je, ko se vidi specifikacija, vse jasno. Drobcen senzor (manjši, kot je običajno v digitalcih), samo ISO 100, pa še objektiv je skoraj teleobjektiv po današnjih merilih :)).
V bistvu je specifikacija vgrajenega (senzor, objektiv) podobna, kot pri slavni helmetcam ATC2-K .. (hm, mogoče še te ne bi smel omeniti z besedo).
Vseeno, zanimalo me je kakšne slike dela takšna zadeva, torej najcenejša vodotesna kamera na planetu. In hecno, iskanje po spletu, po flickerju, vimeu .. pač povsod, kjer je možno iskanje po tagih - rezultat :0 slik, 0 videov.
Tam kjer ta aparat ni najcenejši je najcenejši njegov brat .. tale.
Le da ima na pixmanii manj nesmiselno ceno. 40€ jim je dovolj za to reč.
Zanimivo, oba imata nalepki firm, ki več ne proizvajata kamer.
Jasno tudi tu je iskanje, kaj lahko pride iz njega, dalo podoben rezultat. Kor rečeno, namerno nisem v besedilu uporabil imena digitalca. Mogoče se bo kdo lotil podobnega iskanja in ne želim, da ga Google napoti na še eno stran, kjer nič ne piše.
Meni ostane še dilema, ali naj stresem 50-70€, da zadostim svoji radovednosti, kakšne slike dela digitalec, iz katerega ni domnevno nobene slike na spletu:)
Pa to še ni vse, dela tud 720p muvije, pa so že tisti VGA iz ATC2 bili ilustracija za cepitev pikslov.
Dodano , 9.marec 2011
Preverjenja ali nemarno uporabljam izraz "domnevno" je povzročilo naslednje - in tole objavo tega, sicer deponiranega zapisa. Našel sem nekaj fotk narejenih z eno generacijo starejšim modelom tega digiča.
Prva, druga, oziroma, povezavo na en blog
Objavil/-a Tomo v zapravljanje časa dne 9/03/2011 01:21:00 PM (pa pobrisal.. )
Pripisano junij, 2011
No, končno en test - in nekaj fotk. Sicer v tipični, na pol uporabni maniri.
Dodano 14.7.2012
No, danes se je pa že nabralo dovolj, da lahko tole objavim :)
Tomi mi je poslal link do zadnjega albuma, gledam .. pa kaj zaboga je to ?
Tomi je svoje delo opravil brezhibno, kateri od njegovih dveh aparatov pa se je pokvaril ?
Kliknem podrobnosti .. in vidim ime aparata. Svašta.
Je tudi Tomi uletel v paradoks oziroma dilemo, ko se pred turo sprašuje ali naj vzame na turo aparat za 50 € ali tistega za 5000 € ? (ja, ja, vem .. vsak aparat je dober - samo da ga imaš pri sebi )
(Pri njem je cena itak nepomembna, vse dobi zastonj ..razen če ni tega izvlekel iz škatle z otroškimi igračami)
Sedaj ne vem ali naj mi bo žal, da tega nisem objavil lani. Mogoče bi Tomi izkoristil priložnost in napisal test skrivnostnega digitalca, prvi na planetu bi bil in bi mogoče njegova stran doživela enormen obisk :),moja radovednost bi bila pa prej potešena :)

Še nekaj Tomijevih fotk (uporabljeno z dovoljenjem avtorja) :





Meni je sedaj, ko sem videl tole (in zmogljivosti enega Nikona za 99 €) jasna samo ena (očitna) zadeva, poceni aparati za slabo vreme so uporabni samo po lepem vremenu in ko ga bom jaz nabavljal se očitno ne bom poceni izvlekel :) ..več...

Nekompletne zgodbe

Na G/L sem danes zasledil tole novičko; Klik!.
Je povzetek članka od tule Klik!, zato ni čudno da je tipična zgodba, ki vsebuje toliko dezinformacij, kot je stavkov - vendar to ni toliko pomembno.
Ime turškega »plezalca« mi je zvenelo znano.  Seveda, zaradi njegove druge aktivnosti. In pa njegove osebne zgodbe.
In ene moje turške zadeve.
Mislim da tale slikca pove zakaj (brez zlonamerne podobnosti z enim frendom).


Kakorkoli, brez kakršnihkoli izkušenj se je odločil, da bo poskusil s singlespeed kolesom na vrh Everesta (ignorirajte menjalnik na sliki, mogoče mu ne dela in je samo šponer). Kljub epilogu o katerem sedaj poročajo mu je uspelo veliko, nisem pričakoval, da bo prišel tako daleč.
Ob zadnjem vikendu, ko se je na Everest valilo 200-300 ljudi, bi bilo zanimivo vedeti, kakšne so zgodbe ljudi, ki so rinili gor. Ne bi smeli vseh nemarno označit za ljudi, ki so plačali, da se lahko fotkajo na vrhu. Izziv za novinarje, bi bilo lahko že to na kakšen način so nekateri prišli do denarja s katerim so plačali svojo »vozovnico« na vrh.

Ob takšnih primerih pomislim na moje podobne »podvige« in projekte, seveda v drugačnem merilu. 
Pa ne takšne, ki bi se jih lotil nepripravljen in z neprimerno opremo, bolj v smislu realizacije.
Načrtujem in lotevam se kupa zadev, za katere vnaprej vem,da jih ne bom mogel dokončati, tako kot sem jih zastavil. 
Nekatere že zaradi tega, ker enostavno nimam dovolj časa, da bi zadevo speljal do konca. 
Banalen primer je lahko že tridnevni projekt za katerega bom vedno imel samo dva dneva na razpolago. 
Še vedno mi je dovolj velik izziv odgovor na vprašanje koliko bom dosegel.

Edino kar sem ugotovil – tako kot drugi – je to, da je enako pomembno pravilno oceniti oboje; kako se lotititi zadeve in kdaj jo prekiniti. In če obe stvari opraviš dobro, potem občutka, da izkupiček razdalje ali višine ni stoprocenten, ni. Ker je izkupiček nekaj drugega : vse kar si naredil si naredil dobro. Pa čeprav se obrneš 300 metrov pod vrhom. Ali pa mogoče en meter nižje od simbolične črte na 5000 m …&
p.s.
Prva objava na blogu, ki ni narejena z računalnikom, spisal sem jo na klopci, med pavzo namenjeni za čik in kofe - pa sem si namesto tega  podaljšal življenje za pet minut :)

p.s.
Dodane slike, ki jih dal v komentar Žiga (še vedno ne zna pisati zahtevnejših komentarjev)



..več...

Javor, 2012

Spet je bila pod Javorjem tekma - in če en drug tamal ne zamenja športa bo to še dolgo priložnost, da z MR spijeva redno letno pivo :)























Malo sem se sprehodil po stezi, malo snemal skoke, pa se naveličal, malo naše znance na delovnem mestu, zadnji Žigov prispevek me je skoraj "prisilil" v iskanje High Five barvnih kombinacij in ko sem že razmišljal ali je zmagovalka dneva Zarja - le da se nisem mogel odločiti ali v dresu (vključno z vezalkami) ali v civilu .. sem ujagal dva avstrijca :)

P.S.

MR ni na nobeni fotki, uporablja "Depresijino zaščito". Vendar, enkrat .. enkrat bom dal celo kolekcijo nekam :)))

..več...

Cenjkanje II.

Četrta selitev.

A je "kritična presoja možnosti" boljši izraz od cenkanja ?

Spet bo potrebno poiskat nov "dom" za forum.
Seveda je bila to tudi priložnost, da sem malo razmislil kako naprej.

Ni problem tistih par evrov za gostovanje - vendar podre osnovni koncept, da je to "delo" skupine, ki je pripravljena zastonj in nesebično sodelovati.
Vendar skupina mora biti več, kot pa samo en ali dva človeka.

Tudi ne bo problem z nekaj oglaševanja pokriti stroške - pa tudi to podre koncept, da zaradi popolne neodvisnosti ni svetih krav ali gledanja na interese oglaševalcev.

Potem je pa še problem ekipe.
Razlike med ljudmi so dobra varovalka, da ne prevladajo preozka stališča enega. Čeprav imam včasih občutek, da sem hendikepiran - ne vozim traktorja ali vsaj kroske - in mogoče zato nimam dovolj posluha za “drugačne”.

Pa tudi - ko začneš nekaj plačevati, se vprašaš “zakaj” :)

p.s.

Valjda ne bomo zaprli firme .. še posebej, ko smo končno dobili Tomixa nazaj (brezFulijaSeNePišeNaTablo.press) in nadaljuje svetlo tradicijo drugega (trenutno odsotnega) člana :)

p.s.

Na koncu sem itak ugotovil, da si zastavljam retorična vprašanja in barantam s samim seboj. ..več...

Cenjkanje

Malo ga pa mora biti.
V vsakdanjem življenju imamo redno opravka s slabimi alternativami.

Ko sem pred leti kupoval eno malenkost prek malih oglasov - cena je bila 42 € sem prodajalcu rekel : odrasli ljudje ne operiramo s kovanci .. bo 40 v redu ?. Bil je za, itak je pa dobil še pivo.

Oba zadovoljna.

Nedavno je en (ki ga ne bom omenil), kupoval eno reč .. cena, ki jo je prodajalec zahteval je bila 105 €. 
Ko me je vprašal za mnenje sem seveda hitro ustrelil, da odrasli ljudje operiramo z desetaki ali večjimi .. in je tako cena že v štartu 100. Ni mi povedal, kako se je stvar zaključila.

Sedaj pride na vrsto tretji del “problema”.

Naneslo je, da je on kupil zame eno malenkost.
Za 3.99 € če sem natančen.
Nisem še šel mimo njega ob spodobni uri, da zadevo prevzamem.

Kar me sedaj muči je naslednje : če se strinja z menoj o kovancih in petakih mi bo dal zadevo zastonj. Ne ??
Če se strinja z menoj mi poskusil izpuliti deset eur ?

Z nekimi principi na hitrico uletiš v začaran krog med kavljem 22, Hobsonovo izbiro ali pa Mortonovo vilico :)

O izidu ne bom poročal.
..več...

Razdevičenje 2012

Očitno bom moral tradicijo razširiti in novo sezono začeti z "obveznim" poročilom.

Seveda sem tradicionalno vožnjo opravil.
Zaradi pomanjkanja dogodkov "epskih"** dimenzij pa nisem nič napisal še isti dan na blog.
In s tem povzročil poplavo zaskrbljenih mejlov in klicev (hmm, so bili mogoče protesti??).

Torej, tura je minila brez posebnosti. Začel sem malo čez enajsto, zaradi napornih dni (pol metra višnjeve rolade, pršut, najmanj en liter kuhančka), ki so bili za menoj sem se odločil, da do mosta ne grem po običajni poti, ker bi sicer moral sezono začeti z vožnjo v nehuman klanec, peljal sem kar po cesti. Kar je bila dobra odločitev. Ali pa ne. Prihranil sem približno tristo višincev, ki se naberejo "čez hrib" .. sem pa uletel na tak veter v prsa, da sem na mostu bil točno opoldne, veter mi je ukradel vsaj deset minut.

Prijatelj z druge strani hriba (ta drugega hriba) je že tradicionalno odpovedal udeležbo (tudi on spoštuje tradicijo), pa vendar sem naredil krogec, da se o tem tudi prepričam. Potem sem na izi gonil v klanec, precej pod vrhom naletel na orkanski veter - tolk je pihal, da nisem prižgal tradicionalnega čika na vrhu, na vrhu sem samo nataknil masko na ksiht in se spustil nazaj dol. Prvih 250 višincev je bil rahlo gnil sneg, potem je bilo rahlo gnilo brez snega, celoten spust pa moker. Kar je v bistvu običajno. Edini odmik od tradicije so bile dokaj ugodne temperature, že dolgo ni bilo tako toplo.
Pa orkanski veter. Aja, to sem že omenil.

Za finale sem uspel še par metrov od doma povoziti "nekaj", - bilanco 2012 sem začel s 1071 višinci, nekaj rinjenja (menda ja ne bom flikal 100m od doma) in enim defektom.


p.s.

* naslov je prispeval Depresija.
** Čeprav, če bolje pomislim .. ORKAN je bil!!!
..več...

4 leta pozneje, 11 let pozneje

It was a dark and stormy night.

Ne, tako se ne sme začeti nobena zgodba.
Kaj pa takole ? Bila je mrzla decembrska noč.
Ne, tudi tako se ne sme .. kaj pa takole ?
The night was humid. :)

/vse zgornje je recimo nagradna igra, le nagrade še nisem določil/


Takole je bilo zjutraj. Ko je prenehalo padati in pihati.




Takole čez dan.



Na vsaki taki turi je prišlo tudi do kakšnega hudega zaj*ba.

Takole je izgledal moj :





Pogled na Slavnik s popolnoma napačnega vrha (Srebotnik).

Popolnoma napačno izbrana pot, ne vem o čem sem razmišljal, ko sem si jo naklikal; vem, da mora na vsaki turi biti malo garanja, vendar ravno v zaključnem delu ga nisem pričakoval.
In ko se prebiješ iz gozda in ugotoviš, da si se skoraj dve uri premikal, plazil in rinil samo sto metrov vzporedno ob boljši poti - potem samega sebe pošlješ nekam:)

Zanimivo, vedno po desetih, dvanajstih urah pride trenutek, ko začutiš da so baterije prazne, tokrat je ta trenutek prišel po končanem spustu.
Ker je bila volja samo še za spuščanje, še nenaporno obračanje pedal je bilo odveč. In pogled na track prevoženega v zaključnem delu, kaže zmedeno traso, ki jo ubereš ko izbiraš tisto, kar se ti zdi najmanj naporno - pa se še tu zakvačkaš.

Seveda je vsaka taka tura priložnost, da zveš nekaj o sebi.
Tokrat sem bil dobro pripravljen in opremljen, da sem med vedrenjem, čakajoč, da poneha hud naliv - ali pa vsaj da se spremeni v manj hudega zadremal. Nisem se zbudil zaradi ropotanja lastnih šklepetajočih kosti - zbudilo me je pokanja vej od vetra :)


Z gotovostjo lahko rečem, da je tale tura bila zadnja takšna.
Od ene podobne ture, nočne 2007, ki sicer nikjer ni opisana v celoti, mi je ostal en dolg.
In moral sem opraviti zadevo dokler jo še lahko. Vedno je pa kakšen "če".

Hvala vsem, ki ste me spremljali - lažje je v nekakšni družbi.




Sem odgovoril na nekaj vprašanj ? Vsega skupaj je preveč - še za ob šanku :)

p.s.

Ko sem prišel domov sem razmišljal, da bi kolo pustil na prtljažniku.
Če bi mi ponoči kdo sunil kolo - potem verjetno nikoli več ne bi delal oslarij, ki jih počnem s tem kolesom.
Je pa ta hip očiščeno, podmazano in spravljeno - in nekaj časa se bodo obračale samo rdeče feltne :))
..več...

Lokalci nimajo pojma

So osvajalci nekoristnega sveta, pa tudi osvajalci nepomembnih kucljev.

No to je bil konec, začelo se je pa z ..

... kartu čitaj, seljaka pitaj

En znanec bo te dni peljal eno hordo pohodnikov - (ta združba je točno to- naj me nihče ne prepričuje v nasprotno) v moj konec.

Jasno , obrnil se je name naj svetujem kakšno "lepo" pot - pa vendar atraktivno, rahlo zahtevno predvsem pa brez ceste. Samo domnevam, da je meni dodelil vlogo "seljaka".
V opis vtaknem "najprej se vzpenjate po precej strmi poti, prečkate cesto, nadaljujete navzgor vse do table "Vrh Jelence", kjer zavijete desno in navzgor.
Razen, če ste pri volji da dobro potacate bolj redko uporabljeno pot. Ne bi imel nič proti."

Ok, eno od pravil, ki jih vedno upoštevam (vsaj trudim se) je naslednje : vse opise vedno preverim po zemljevidu, ki ga bo uporabljal tisti, ki mu pošiljam opis.
Mene nič bolj ne razkuri, kot če mi nekdo (domačin, itak) napiše "pri Grajžlu zavij na levo" ... pri tem pa ta Grajžlj sploh ni vrisan na zemljevidu :)

In se odločim, da bom preveril opis po geopediji. In šok!
Hrib, za katerega sem od malih nog bil prepričan, da je Jelenca sploh ni Jelenca.
Ne samo, da ni Jelenca .. sploh je nič.
To je tale točka, do katere se pride, če se sledi znaku "Vrh Jelence".



Ja, malo morgen.
Pred sto leti je nekdo tja napopal pločevinastega jelena, od takrat je ta točka "Jelenca".

Preverim še QUO - hej, kaj pa je to ? Vrisana je (nemarkirana, praktično neobstoječa) pot čez Rebersko skalo, ki se konča v enem mini kamnolomu (ne tistem, ki je na drugi strani potoka), strmina je pa takšna, da potrebuješ dereze in cepin .. sredi poletja.



Z rumenimi pikami je opremljen track (ki mi ga je prijazno odstopil Tzuli, da sem lahko pravilno prikazal potek spusta. V moji glavi gre rahlo drugače  - čeprav, če bi ga opisal bi bil brez napak (večkrat preverjeno).
Z rumenim X je označena fake Jelenca.

Kje sploh je Jelenca ? Aha, to je kucelj mimo katerega sem šel že stokrat ..in nikoli bil na njem.
Čeprav - če bi me kdo vprašal ali sem že bil na Jelenci, bi se seveda zlagal, ker sem do včeraj živel v zmoti. Pa ne samo jaz.

Torej jo bo treba "osvojiti". Pripravljen na vse sem se podal na vrh. Med potjo sem opazil en "steček", pa potem še en "monolit" - le kako je prišel na vrh ?

No, tisti steček se je izkazal za mejni kamen .. kar sem videl na vrhu in po oznaki je očitno nastal enkrat med 1872 ... do 1945, pač enkrat med obstojem TPD. Razgled s tega neuglednega kuclja je rahlo varljiv. Na srečo se je s Pleše pognal en paraglider, zato sem se lahko pravilno umestil v prostor.
Eno od mojih pravil je to, da sem popolnoma prepričan v "lokalci pojma nimajo".
Mogoče velja tudi v mojem primeru :) ..več...

Spin off

Dejmo nadaljevat s filmskim jezikom.

Spin Off je izposoja ali pa derivacija originalne teme, ponavadi se prevzame tudi nekaj igralcev iz originala.

Tole je ena navadna slika ene puščice na drevesu.
Posnel sem jo pred tremi leti. Na prvi pogled seveda ni nič posebnega.
Pravzaprav - tudi na drugi pogled ni nič posebnega.



Temu posnetku je botroval en drugi posnetek, ki sem si ga ogledal kakšen teden prej - mislim, da sem moral priseči, da ga nobenemu ne bom pokazal, nisem pa 100% če sem obljubo tudi držal.

Namreč en znanec se je pred tem lotil front pivotov in med enim od poskusov se je čelno (de facto čelno, sicer bi napisal frontalno) zabil v bukev. Ko sem videl tole drevo sem pomislil, da bi mu poslal sliko s predlogom naj si puščice nariše na drevesa - tam kjer mora zaviti.
Da si glavo ne pretrese preveč. Pa mu nisem, sumil sem, da ne bi verjel, da gre za dobronameren predlog.
Potem sem skoraj na vsaki turi lovil zanimive markacije, ki jih res ne manjka. To je bila posledica njegovega srečanja z bukvo zame. Za njega pa .. resno se je lotil čiščenja poti in dreves, od takrat mu nobena žaga ni dovolj dobra.

Torej "credits" za ta moj hobi ima .. hm, če bi povedal kdo je, bi prelomil obljubo.

No, nekako mi je uspelo, da sem potem na vsaki turi imel boljši ulov.
Tole, posneto zadnjo soboto štejem za eno bolj domiselnih.



(btw 518+502+520=3252)

Na srečo je nekaj metrov naprej, pri naslednji markaciji vpisana številka poti - da se res ne bi kdo lotil izračuna, da preveri, če je še na pravi poti :))

Pa še ena, namesto smejka na koncu.


..več...