Tokrat zgodba brez krvi.

Kolesarji smo vajeni, da nam občasne težave povzročajo težaški psi, ki so včasih na predolgih ketnah, pa kakšni biki, pa insekti, pa divje svinje, klopi, včasih nas pa v težave spravi en navaden debel maček. Krvi pa ni, ker ...

Četrtek, 28.10.

Odločil sem se za lahkotno turo. Zato sem za turo izbral ta lahko kolo.

Čeprav ta lahko kolo pokaže na vagi samo 250 g manj, na trdaku so gume težke eno kilo, na fuliju pa skoraj dve - za psiho je to 2X manj :)

Ker v stanovanju nimam prostora za tri kolesa je eno od koles vedno v kleti.
Torej duhec v klet, kona iz kleti. Nič neobičajnega, to delam včasih po 2-3 X na teden.

Sedaj je čas da napišem nekaj o mojih sostanovalcih in o sosedih.
Sostanovalec je Fredi.
Sedaj že malo več kot dve leti , mogoče tri , star mačkon. Popolnoma črn.
Ime ni dobil po Krugerju, temveč po najpočivavmiru Mercuryu. Namreč zobovje ima podobno razmetano kot ga je imel F.M. pred operacijo.
Beštijo so kot par mescev starega mucka sredi belega dne odvrgli njegovi prejšnji lastniki. Mislim da zaradi njegovega značaja.
Po dveh letih je še vedno tak in konstantno izpostavljen možnosti ,da ga brcnem ven.
Verjetno je problem, ker večino leta nosim tevice in brca ne bi toliko učinkovala.
Snega je pa premalo, da bi imel gojzarje na nogi takrat, ko sem pri volji za brcanje. Ok, to je torej Freddie. Lucky bastard.

Sosed je pa "oranžni". Tud maček.
Ker moram zaradi glupega Fredija imet določene prehode proste, beštija namreč še vedno ne obvlada najbolje odpiranje oken ali vrat je to začel "oranžni" zlouporabljat. In se večkrat uštuli noter, požre Frediju hrano in izgine. Meni je pa nadležno futrat frentne mačke - še posebej tega grdega mačkona.
Precej debelega mimogrede.

Torej pridem jaz s kono v flat in vidim, da se ta oranžni baše s tistim, kar mu ni bilo namenjeno.
Sicer vedno ko pridem takoj zbeži, tokrat sem mu hotel dati pa bolj konkretno lekcijo in šop ključev za klet vržem v njega. Jasno da sem ga zadel, takšnega bajsa je težko zgrešiti. Maček je zatulil in zgasnil ven. Ja pa zgasnil na turo.

Petek

Naj bi vozil fulija. Kje so je*ni ključi ? Aha, nekje v coni posode za hrano naj bi bili .. iščem ne najdem. Ok, bo pozneje, sej grem lahko spet s trdakom.
Pridem nazaj, spet iščem, neuspešno. Po pol ure odneham in se spravim iskati dvojnik ključev. Neuspešno.

Sobota

Spet si vzamem pol ure za iskanje ključev. Originalov ali dvojnika.

Nedelja

Spet si vzamem pol ure za iskanje ključev. Originalov ali dvojnika.

Ponedeljek, torek .. a moram napisati ?

Sreda.

Sedaj je gusto, četrtek in petek imam za "fully days" .. in če ne najdem ključev bom moral za dostop do kleti prositi hišnika - ki uživa kadar smo stanovalci v škripcih, za dostop do kolesa pa opraviti še precej zahtevne posege. Da ne opisujem - brez fleksarce in varilnega aparata ne bi šlo.

Vendar se mi nasmehne sreča. Ključe najdem pod omarico. Praktično v drugi sobi.

Ko sem omenil prijatelju je bil prepričan, da so se zadržali v mačkonoven kožuhu - in se jih je med begom otresel na drugem koncu.
Moja sodelavka, ki sem ji prigodo omenil je bila mnenja, da sem dobil lekcijo ker v mačkone se pač ne meče ključev in da sem žleht.

Moje mnenje je seveda drugačno.
V težave sem prišel, ker sem nesposoben ignorirat uboge zavržene živalce.

p.s.

Sem hotel priložiti še slikce obeh ostalih akterjev. Pa jih bom kdaj pozneje dodal.