Noč pred predbožično .. drugič

Letos /2006/ je bilo čudno leto, s pripravami sem začel pozno. Pa mislil sem, da bom turco odpeljal sam, ker je Matjaž celo leto zganjal nek turizem po nekih turških kucljih in podobno:)
Pripravljene sem imel tri možne variante, na dan G bi si pač izbral eno. No in pride november in prileti Matjaževo vprašanje kdaj se gre :)
Malo sem še povprašal lokalce na določenih območjih (Milko in Maja, hvala, bom uporabil drugič), bila je tudi ideja tudi da bi nas šlo več, v te namene je bil sestavljen oglas, strokovna ocena oglasa je da ga je potrebno spremenit, ker se na takšnega ne bo javil nihče.

Osnutek oglasa :

Iščem eventuelne interesente za eno turco, odhod dan prej (saj se ve pred katerim datumom),dolžina cca 120 km,(10-12 ur bruto, lahko manj), višincev med 2000-3000.
Makadami,kolovozi, ceste, kakšen enostaven spustek, tema, veter, možen sneg, mimo zaprtih gostiln. Domnevam da sami veste kaj vse morate imeti za takšno turo.
Odhod iz Ljubljane (ali tu nekje) ob 22.00. v petek, 22.12.2006. Ni nobenega suporta, za vrnitev mora vsak sam poskrbeti, če kdo omaga med potjo ali onesposobi kolo bo prepuščen divjim živalim oz. sam sebi. Izjema so ranjenci. Poskrbeli bomo, da ne bodo trpeli. Če imate kakšno vprašanje - niste za to turo.


Sedaj, ko je stvar mimo, lahko zatrdim da je popolnoma zavajajoč oz. samo 20% točen.
Janez bi v principu bil za stvar če mu damo besedo, da ga ne bomo zatolkli še pred drugim prečenjem Gradaščice.

Kot dober poznavalec leve polovice Slovenije je Janez prevzel pripravo trase. Tudi njemu ne manjka marketinških sposobnosti, iz turce "polovica gor in polovica dol" je nastala tura, ki se je vozila skoraj v celoti navzgor ..


Zberemo se pri njem, planiran odhod ob 21.30 se zaradi pitja kave pred odhodom spremeni v odhod ob 22.35 pa se ne sekiramo, časa je dovolj (aha). Začnemo v Nadgorici, prek nekih kolovozov se prebijemo do Ljubljane, tu se spravimo na PST. Nobenih težav jasno, tu gre gladko dokler na Viču ne pridemo v cono nekega bara - Raca ali nekaj podobnega - tu je izstrelišče raket in poligon za preizkus pirotehnike. Kosi raket padajo mimo nas pet minut, vendar se brez žrtev prebijemo mimo.


Menjava terena, popolnoma ravninski del, makadam in nekaj kolovozov ob avtocesti proti Sinji gorici in Vrhniki. Vlažno in mrzlo. Zelo vlažno in zelo mrzlo.

Za par minut smo prepozni da bi ujeli en odprt kiosk. Gremo dalje; smer Logatec - tam je ena tankštela baje odprta 24 ur. Jo najdemo, vendar edina stvar, ki jo točijo je bencin :(

Malo pokruzamo po mestu če nam bo uspelo najdet kakšno. Vidimo policaje in jih že mislimo pobarat za kakšno koristno info - pa vidimo da so intezivno zaposleni z skupinico veseljakov. Odločimo se da jih ne bomo motili in gremo dalje. Malo se zaustavimo, prislonimo kolesa ob ograjo in naredimo pavzo za prigrizek. In tu je bila prva priložnost da končamo turo : en tip (bel fiat uno) je s popolnoma poledenelo šipo, skozi katero ni mogel nič videti, zgrešil cesto za par metrov in se zabil v betonsko ograjo in samo za pol metra je zgrešil moj bajk.

Vendar, kot da to počne vsak dan je dal v vzvratno, zapeljal par metrov nazaj in "naciljal" nazaj na cesto. Dvesto metrov nižje na naslednjem ovinku - spet bump. In par sekund pozneje še enkrat. Dozdeva se mi da se v Lahatcu ponoč marsikaj dogaja.

Zagrizemo v hrib in gonimo proti Črnemu vrhu. Nekje sredi gozda, ko se v mreži gozdnih cest ne moremo odločiti čemu zaupati, zemljevidu, GPS-u ali kovancu vrženemu v luft, se zgodi drugi del reka "kartu gledaj, seljaka pitaj" - le da se je v vlogi seljaka ob treh zjutraj našel prijazen voznik, ki ga ni bilo strah zaustaviti sredi hoste trem maskiranim tipom. Naj takšno zaustavljanje ponovi, prvi ki bo šel v New York :)

Po zasneženi in delno tudi poledeneli cesti se pripeljemo do Črnega vrha, tudi v upanju da bomo našli kakšno birtijo ki je ob šestih zjuatraj odprta. Ne, tukaj se ne pije pred pol osmo.

Sledimo tabli kmečki turizem »Pr Mrak« - samo par sto metrov je oddaljena in v hiši je luč.

Potrkamo na okno in gospodar, ki ni bil videti preveč presenečen, nam odpre vrata in tudi hitro pristavi čaj.

Uživamo na toplem, pijemo čaj in kramljamo z gospodom Gašperjem , marsikaj zanimivega zvemo o kraju, tisto kar ponavadi izpušča v turističnih vodnikih. Ko se odpravimo gospodar odločno zavrne kakšnokoli možnost da mu plačamo.

Spočiti nadaljujemo dalje – jutro je, lep razgled na Golake in bohinjske hribe. Vendar zavijemo v hrib – v smeri Kovk, Mala gora. Je sneg, ponekod led vendar je posuto in se da fino vozit. Počasi napredujemo na vrhu sedla pa prestopimo mejo med senco in z soncem obsijan otliški konec.

Zaustavimo se v edini gostilni v kraju, fino toplo je , v gostilni tudi prijetno vzdušje. Tu so bile tudi edine živali, ki smo jih opazili med potjo. Slikca! Kraj je pa tako majhen – na šanku je bilo odloženo nekaj pošte in nisem mogel spregledati da je bilo nekaj pošiljk naslovljenih enostavno z »Anton, Otlica« ali »Ivan in ,,« , brez priimkov, brez hišnih številk. Grem k šanku da plačam in presenečenje : lastnice pove da je že vse urejeno. Kdo je plačal ? Iskaže se da gostilna danes zaključuje z obratovanjem (sledi prenova) in je vse zastonj. Nenavadna logika , vsepovsod drugje bi to izkoristili še kot zadnjo priložnost da odrejo goste.
Hvala.
Koristna povezava
Gremo dalje – vreme se je popravilo, ni več oblačno vklopila se je pa burja. Janez je na enem postanku odložil čelado da bi si naštimal kapo – čelada se je v dveh sekundah prestavila za pet metrov. Po močnem vetru – malo v prsa malo v hrbet, opazujem Janeza pred menoj, ki ga veter premetava in si mislim da bom vsaj zaradi svoje teže na boljšem – ne pomaga, v enem trenutku sem enostavno prestavljen z desnega roba na levi rob ceste. Pridemo do Predmeje, kmalu za tem pa na varno, v gozd. Po zasneženi cesti do Lazne in naprej do Lokev. Tu je malo snega in posledično malo življenja.
V Grgar smo se spustili po puštalski rebri. Gozdna cesta, v zgornjem delu »okrašena« z cca 10 cm snega, potem z vejami in kamni vendar se je dalo podirat hitroste rekorde. V Grgarju pa konec zime. Na celotni turi sem tu prvič doživel krizo : če bi bil sam bi se ulegel in martinčkal. In to ne par ur ..kako že gre ona pesem, vejk me up ven september ends ..

Ura nas je že malo priganjala zato smo namesto načrtovanega prečenja pod Skalnico v Plave izbrali cesto proti Solkanu. Pa je še vseeno ura tekla hitro. Med napredovanjem po podsabotinskem klancu sem srečeval trume vozil s kolesi na strehi in bil skoraj prepričan da bomo v Dobrovem prišli pred zaprta vrata. Zato je bilo moje presenečenje toliko večje ko sem vstopil v dvorano.

Prav primerna količina kolesarjev, dobro razpoložena , Dejan in Marjo v elementu, Milan v svojem. Nočna izmena v šminkerskih hudicah.

Žal mi je da je nekaj fantov že ušlo – pa Bušijeve mojstrovine '06 nisem videl. (kje so slike)

Nekaj komentarjev o opremi in ljudeh

Glavnino ture smo prevozili pri zmernih temperaturah : med –5 in –3. Jaz sem bil reklamni model za NorthWave (jakna+hlače), spodaj pa brinyje dolga majica in dolge gate. To ponoči, zjutraj ko je bilo najbolj hladno pa še vetrovka. Na glavi buff oblikovan v trak z »luknjo« na vrhu za prezračevanje, praktično celotna tura pa z lowe alpine face masko. Odlično se je obnesla.

Gume : kenda nevegal, ki sem jih po dveh poletnih vožnjah že mislil poslati v kontejner so na mešanici makadama in snega dobro delovala.

Elektronika : CM436 je pridno beležil ves čas, baterije v GPSu preživele, fotkič pa – pišuka eno leto je minilo odkar sem ugotovil da ne znam z njim slikat ponoči (ali pa aparat tega ne zmore), pa še kar tega nisem obvladal.

Nekaj slikic je tu : klikni!

Zakaj jih je malo : da bi fotkal, bi moral dat rokavico z roke. Pa mi nekako ni bilo do tega , ne vem točno zakaj. Seveda lažem : vem zakaj, kljub vsem pripravam se lahko kakšen kos opreme pozabi. Bil sem brez podrokavic.

Načrt za prihodnje leto : v ekipo vključiti fotografa – glede na dolžino ture smo posneli vsaj tisoč fotk pod tablaško normo, angažirat še kakšno bjondo za fotomodela – takrat je več volje za fotkat. In, dozdeva se mi da poznam vsaj še dva naivca, katera bom zlahka prepričal da se pridružita.